Na levem bregu Kučnice so odkrili mejne oznake evropske Zelene vezi
Minuli konec tedna je bila na Goričkem prijateljska meddržavna slovesnost ob razkritju mejne oznake evropske Zelene vezi/European Green Belt, na levem bregu Kučnice ob nekdanjem maloobmejnem prehodu Kramarovci (Slovenija) – St.Anna am Aigen/Sv.Ana na Igu (Avstrija). Meje ločujejo – Narava povezuje!, je načelo, ki mu od leta 2004 sledijo povezani strokovnjaki vladnih in nevladnih organizacij, prijatelji narave in ljudje živeči v obmejnem pasu, ki ga je dobrih 40 let zaznamoval strah ob napetostih med velesilami Varšavskega in Nato pakta, ki smo ga čutili tudi v neuvrščeni Jugoslaviji. Zaprto in zastraženo mejo s posejanimi stražnicami – »karavlami« in stražnimi stolpi je ob popuščanju napetosti kmalu prevzela narava, ki je zacelila rane preoranih gozdnih čistin, miniranega pasu in poti, po katerih so smeli hoditi samo vojaki-stražarji meje.
Po vstopu Slovenije v EU leta 2004 in uveljavitvi Šengenskega sporazuma leta 2007, so se odprli številni, prej maloobmejni prehodi, za vse državljane Evropske unije in zvrstili so se številni z Evropskimi sredstvi podprti projekti za zbliževanje narodov in ljudi ob meji in za trajnostni ali sonaravni razvoj za dobrobit vseh.
V petek razkrita štiristrana mejna oznaka, v obliki mejnega kamna, z dvojezičnim besedilom in fotografijami razloži preteklost in vrednote sedanjosti. Slavnostni govorci; župan občine St. Anna am Aigen, Johannes Weidinger, župan občine Rogašovci, Rihard Peurača, vidita pridobitev v označeni čezmejni poti, katere ustvarjalec je bil Günther Pfleger kot prednost za še tesnejše sodelovanje. Alois Lang, ki je bil prvi iniciator v vlogi IUCN in zaposlenega v čezmejnem narodnem parku Nežidersko jezero/Ferto (Fertö-Hansag Nemzeti Park) je spomnil na to, da je potrebno ohraniti spomin na obdobje hladne vojne zanamcem, saj je vse manj tistih, ki so to doživeli. Spregovorila je tudi Stanislava Dešnik, visoki naravovarstveni svetnik v Javnem zavodu Krajinski park Goričko, ki je omenila priložnosti, ki jih je imel omenjeni javni zavod ter so bile in so še dane ljudem na Goričkem pri povezovanju in sonaravnem razvoju v Trideželnem parku Goričko Raab Örseg : 3 National Nature Park : SI AT HU.
Slavnostne govore je zaključil profesor Johannes Gepp iz Naturschutzbund Österreich, ki je spomnil na čas, ko so avstrijski naravovarstveniki nasprotovali regulaciji Kučnice in so bili preslišani, ker se je struga mejne reke v osemdesetih letih kljub nasprotovanju izravnala na način uporabe za morebitni oboroženi spopad. Avstrijska zveza za naravo je načrtno odkupuje mokra zemljišča nekdanjih rečnih okljukov, poplavne in suhe travnike s ciljem obdržati krajinske prvine in raznoživost narave ter morebiti kdaj spet povrniti strugo reke, ki je večkrat presušena kot nevarna s poplavami. Mejna območja so zanimiva v več pogledih, saj se tukaj stikajo kulture različnih narodov, v krajini je viden odnos ljudi do rabe zemlje, do dediščine preteklosti in vedno bolj odnos do prvin, ki jih ustvarja narava sama in ji ljudje za to dodelijo ali odvzamejo prostor.
„Čezmejna krožna pot z imenom „Rund ums Grüne Band in der Südoststeiermark“ , v prevodu in v moji priredbi: »Okrog Zelene vezi z Goričkega na jugovzhodno Štajersko«, je v krajini označena in digitalizirana,“ je dejala Dešnikova.
Ob Zeleni vezi na Goričkem se bo poslej ustavljalo več ljudi (Foto: Stanislava Dešnik)