Rodila se je decembra, a zaradi pandemije okrogel jubilej praznovala marca
Ob upoštevanju ukrepov NIJZ za preprečitev širjenja covid-19, je minulo soboto bilo še posebej slovesno, pri Lovrečevih v Sovjaku, v občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Kako tudi ne, ko pa je z trimesečno „zamudo“, svoj okrogel življenjski jubilej, 90 letnico, praznovala mama sedmih že odraslih „otrok“, Veronika Lovrec. Sin Janko je želel mamo presenetiti ob njeni okrogli življenjski obletnici, saj so dandanes zelo redke tako številčne družine. Slovesnost so sicer pripravili njeni otroci z družinami, slavljenko pa je z obiskom, čestitkami in in šopkom rož, počastil tudi župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, česar je bila slavljenka nadvse vesela. Ob čestitki, ji je župan spregovoril nekaj spominov na dni, ko je delala kot kuharica in še kaj na šoli pri Sv. Duhu, torej nedaleč od svojega domovenja na Stari Gori, Kot je dejal, je za učence skuhala najboljše zelje in pripravila najboljši kakav. Z županom, jo je obiskala tudi direktorica občinske uprave Melita Muhič, ki je mimogrede njena vnukinja, in ji je v imenu občine izročila velik šopek rož. Sicer pa je bilo slavje v glavnem namenjeno srečanju njenih otrok, tako da niso presegli števila zbranih, kot predvidevajo pravila o zaščiti pred corona virusom. Ob obisku župana so šampanjcem nazdravili za njen življenjski jubilej, ob tem pa so ji, na pobudo župana, zapeli napitnico »Kolko kapljic, tolko let«. Ti treba posebej poudarjati, da se ji je ob tej priliki orosilo oko.
Slavljenka Veronika se je sicer rodila v družini Ivajnšič, 17. decembra 1930, v okolici Male Nedelje. Družbo ji je delal le brat Vinko. Leta 1956 se je pri Sv. Juriju ob Ščavnici poročila s sedaj z že pokojnim, Karlom Lovrec. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok: Slavko, Zinka, Marta, Jožica, Drago, Janko in Marjeta. Danes jo razveseljuje 11 vnukov in 12 pravnukov. Vse od poroke sta z možem živela v šoli na Stari Gori, kjer je bil Karlek, tako so ga klicali, »šuldiner«, oz. hišnik na šoli. Veronika je skrbela za šolsko kuhinjo in čiščenje šole, ob tem pa pomagala možu pri njegovem delu na šoli. Kot je dejala, so morali pripraviti za zimo 30 kubičnih metrov drv, ter v kleti spraviti 30 ton premoga Z drvmi in premogom so tedaj, s pomočjo velikih »kahlnih« pečeh, greli šolske prostore. Po zaprtju šole na Stari Gori, sta oba, do upokojitve, bila še osem let zaposlena na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici. Stanovanje v šoli na Stari Gori, sta zapustila leta 2010, ko je Karlek po sestri Luciji Štuhec podedoval hišo v Sovjaku 17. Ob zaposlitvi na šoli, kaže omeniti njuno skrb za cerkev Sv. Duha na Stari Gori, za katero je njen mož Karlek, 27 let skrbel kot mežnar, Veronika, ki je skrbela za čiščenje in okrasitev, oba pa sta skrbela tudi za ročno zvonjenje, je še danes kljub letom zelo vitalna.
Njena posebna skrb danes so drobna dela v vinogradu, ki ga imajo pred hišo, kateri pripada 19 arov zemlje. Njeno delo je tudi na vrtu, kjer skrbi za gojenje zelenjave, ki jo potrebuje gospodinjstvo. Veronika ne živi sama. Odkar se je sin Slavko upokojil, delal je v Mariboru, se je z ženo Elizabeto preselil k njej. Njemu gre zahvala, tudi sorodnikom, ki so mu pomagali, da je cimprana hiša, grajena leta 1780, kot nova. Obod je ostal, le da je preoblečena z »modernimi« materiali. Srečna je, da jim je sin Slavko polepšal dom, ter da zanjo z ženo Elizabeto, lepo skrbita. Vesela je da jo imajo vsi njeni, tu je mislila otroci z družinami radi, in jo radi obiščejo. Z zanimanjem prebira tudi časopise, med njimi in Slovenske novice, ki vsak dan prihajajo v njihovo hišo…
