Negovski grad s stalno razstavo pomembnih arheoloških najdb
Poleg številnih stalnih in drugih razstav, ki trenutno potekajo v srednjeveškem Negovskem gradu, gotovo pripada eno častnih mest stalni razstavi Negovskih čelad, ki so umestile Negovo na svetovni zemljevid arheologije že leta 1812. Gre pomembno zakladno najdbo, ki jo je med oranjem leto prej (1811) odkril negovski podložnik Jurij Slaček na grajski posesti v Ženjaku pri Benediktu (sedaj Benedikt, Na klancu 4). Razstava izpostavlja pot odkritih bronastih čelad, značilnosti tipa, ki je poimenovan Negovske čelade, njihov pomen na področju zgodovinskih raziskav, razkriva pa tudi njihove skrivnosti in dragocenost te edinstvene dediščine. Dokumentarno in filmsko predstavitev dopolnjuje medeninasta kopija negovske čelade iz Ženjaka. Navdušenci pa se lahko tudi poslikajo v obliki halštatskega bojevnika z negovsko čelado. Stalna razstava v grajski pristavi je na ogled v odpiralnem času gradu, to je vsak teden od četrtka do nedelje (do konca oktobra 2021) med 10. in 17. uro. In dejansko se izplača ogledati odkrivanje te resnične razburljive zgodbe.
Prav letos mineva 210 let od omenjenega odkritja Negovskih čelad. Na območju Slovenskih goric, od Negove do Benedikta in Lenarta, je tudi sploh veliko zanimivosti in znamenitosti; veliko je tudi znanih prednikov, a tudi arheoloških in podobnih najdb, ki prikazujejo življenje in obstoj prednikov na teh območjih. Kljub temu je malo krajev v vsej Sloveniji, ki bi se lahko ponašali s tako arheološko najdbo, kot so znamenite negovske čelade, ki jih je leta 1811, med oranjem odkril omenjeni Jurij Slaček, kmet oziroma podložnik negovske graščine. Negovske čelade so zaradi starinskih napisov prvovrstna Evropska znamenitost, potrjuje pa se, da so v naših krajih že v pradavnini živeli kulturni ljudje s svojim jezikom in s svojo pisavo.
Slaček je v predzadnji brazdi pod vrha grebena ob vinogradu izoral 26 bronastih čelad, ki so kvaliteten bronasti odlitek. Napisi, številke in okraski so posebnost negovskih čelad. V času nastanka čelad (450 – 250 let pr. n. štetjem – to obdobje se v slovenski arheologiji imenuje negovski horizont) je bila pri nas zelo razvita tehnologija livarstva. Napisi, številke in okraski na čeladah dokazujejo visoko kulturo naših davnih prednikov. Slaček je prejel bogato nagrado in čelade so postala vzpodbuda za iskanje »zakladov« do danes. Po nekdanjem sedežu gosposke v bližnjem gradu Negova so dobile in do danes ohranile ime “negovske čelade”. Negovske čelade so tudi splošna strokovna beseda za vse čelade podobne oblike in časa nastanka v alpskem prostoru. Čelade so danes večinoma shranjene v muzejih na Dunaju, Joanneumu v Gradcu, Munchnu in v Narodnem muzeju v Ljubljani, nekaj pa jih je izgubljenih ali v zasebni lasti. Njihova posebnost je tudi v tem, da imata dve vrezane napise, od katerih je bil eden spoznan za najstarejši germanski zapis. Po novejših raziskavah so ugotovili, da je napisan venetski pisavi idrijskega tipa (Idrija pri Bači). O napisih ni enotnih mnenj, domneva se, da so bile čelade uporabljene še v poznejšem času.
Čelada je last Harigasta, sina Teia, ki je služil v tretjem oddelku ilirskega odreda rimske legije. To bi se naj zgodilo z Rimsko zasedbo Alp ob vojaškem pohodu cesarja Tiberija v naše kraje v letih od 12 do 9 pr. n. št. ali pa ob zatrtju ilirsko – panonskega upora bratov Batonov proti Rimljanom v letih 6 – 9 n. št. Rimski vojaki so pogosto pisali na svoje čelade v latinščini.
Negovske čelade pa niso Rimske, saj čelade negovskega tipa izkopavajo v halštatskih grobovih v Stični in Novem mestu. Vse so italsko – etruščanskega tipa. Tako oblikovane čelade so postale značilnost veljakov – knezov halštatskega kulturnega kroga na Dolenjskem v drugi polovici petega in začetka četrtega stoletja pr. n. št.. Jezikoslovci pa so ugotovili, da so napisi na negovskih čeladah v venetski pisavi idrijskega tipa. Na negovski čeladi A je domnevno zapisan galski, na čeladi B pa germanski jezik; oba z venetsko pisavo iz Idrije pri Bači. Poznamo še mnogo drugih interpretacij zapisov iz čelad. Tako svetovno priznani strokovnjak za najstarejše pisave dr. Duško Alesevski pravi, da je zapis etruščanski. Sicer pa obe pisavi venetska in etruščanska izvirate iz vinčanske pisave, ki je najstarejša evropska in verjetno tudi svetovna pisava, ki se razume s staro slovenskimi jeziki.
Zakaj so negovske čelade tako pomembne ?
Zato, ker napisi, številke in okraski na čeladah dokazujejo visoko kulturo naših davnih prednikov. Najdišče negovskih čelad nam je odkril duhovnik Franc Zmazek sto let po najdbi na podlagi ustnega izročila in v vsej slovenski znanstveni in turistični literaturi se prepisuje njegova zgodba, ki pa od leta 2012 ni več točna. Zmazek je bil tudi avtor prvega arheološkega članka v slovenščini z opisom najdb in najdišč iz Benedikta in cenjen lokalni zgodovinar. Za vse narejeno so mu v Slovenskih goricah zelo hvaležni. Šele leta 2012 so strokovnjaki iz Univerzalnega muzeja Joanneum iz Gradca v mednarodnem projektu odkrili originalno zelo zanimivo dokumentacijo in med njo do takrat najbolj natančen opis arheološkega najdišča v Avstrijskem cesarstvu. Kar je Jurij Slaček povedal, je dne, 22.2.1812, dobesedno zapisal negovski oskrbnik Avgust Senčer. Okoli najdišča je bilo v Benediktu nekaj hude krvi, pravilen opis Alojza Senčerja, ki mu ga je narekoval Slaček, naj bi bil: »Sem lastnik hubnega vinograda v občini Ženjak, ki meji na majhno njivo. Prej jo je uporabljal umrli viničar. Lansko leto jeseni sem to njivo oral v mesecu novembru. Ko sem jo tretjič oral, sem na dobri polovici njive v predzadnji brazdi udaril s plugom ob trdo telo. Potegnil sem ga ven. Po natančnem pregledu sem takoj ugotovil, da ni kamen, ampak nekaj železu podobnega. Po skrbnejšem pregledu trdih razbitin sem ugotovil, da so čelade. Radovednost, da bi našel kaj več ali celo denar, me je dražila in tako sva s sinom začela kopati. Nisva potrebovala dolgo, da sva našla ostale čelade in jih izkopala 25 kosov, bile pa so zataknjene ena v drugo. Večina jih je bila že zlomljenih in razjedenih od rje. Samo 6 ali 7 kosov je bilo v precej dobrem stanju.«
Kakorkoli že, najdišče negovskih čelad je osrednja znamenitost Arheološke ceste Benedikt, ki je inovativen turistični proizvod, saj povezuje terenske arheološke spomenike z na novo odkritimi energetskimi točkami na noriško panonskih grobnih gomilah in dodane so zgodbe ljudskega izročila…
