Najdene čelade zaposlujejo zgodovinarje, arheologe in druge strokovnjake iz cele Evrope
V letošnjem letu je minilo 210 let, odkar so bile v Ženjaku, sedaj je to Na klancu, ob hiši številka 2, pri Benediktu odkrite znamenite Negovske čelade. Do odkritja je prišlo po naključju, ko je v novembru leta 1811, tedanji posestnik, podložnik negovske graščine, Jurij Slaček podiral hrast. V tistem času, ter še dolgo po tem, so drevje podirali tako, da so drevo v zemlji odkopali, da so zemeljski del drevesa pridobili za kurjavo. Na tak način je bil podrt tudi omenjeni hrast. Ko je drevo padlo, se je v zemlji pokazalo nekaj kovinskega, kar je pritegnilo pozornost drvarja in lastnika Jurija Slačka. Tako je našel 26 v depo, eno v drugo, zloženih bronastih čelad. Ker je domneval, da so zlate je eno od teh razbil. Najdene čelade je ponudil orožarju v Mariboru, ki pa jih na srečo ni pretopil. Kajti zanje je izvedel nadvojvoda Joann, ki je tedaj v Gradcu odpiral muzej. Obiskal je orožarja v Mariboru in od njega odkupil čelade. Prav po njegovi zaslugi so se ohranile. Za najdbo so izvedeli na cesarskem Dunaju in od njega zahtevali, da je nekaj čelad odstopil muzeju na Dunaju. Danes se 12 čelad nahaja na Dunaju, 7 v Deželnem Muzeju Joannom v Gradcu, po ena je v Berlinu, Münchnu, Bad Radkersburgu in Narodnem muzeju v Ljubljani.
Zakaj se imenujejo Negovske čelade? Zato, ker so bile najdene na posesti podložnika negovske graščine, kjer stoji Negovski grad. Vse od najdbe čelad, ta najdba zaposluje arheologe, zgodovinarje in lingviste. Kot so ugotovili izhajajo iz obdobja 2. do 4. let pred Kristusom. Največ neznank pri raziskovanju je bilo glede pismenk, pisave, na nekaterih čeladah. V to uganko so ugriznili številni strokovnjaki pisav, da bi odkrili kaj pomeni pisava in znaki, Harigasti TEIVA 111 I L, na čeladi. Nemški strokovnjaki so ugotovi, da bi naj bila s tem odkrita prva germanska, nemška, pisava. V kraju Benedikt, kamor je sodil Ženjak, v preteklosti za to najdbo ni bilo veliko zanimanja. Je pa kaplan, ki je deloval v župniji Sv. Benedikt, v 30. letih opravil, na prostoru, kjer so bile najdene čelade, sondiranje, da bi odkril še kako zanimivost. Seveda v tistem času niso poznali detektorjev za iskanje kovin v zemlji, zato se je loti zemeljskih raziskav. O tem nam je, že pokojna, najbližja soseda Veronika Hajnžič, sicer sestra od očeta Ivana Krambergerja iz Negove, Franca Krambergerja, ki je bil rojen le kakih 300 metrov od najdbe čelad, povedala: »Bila sem 17 – letno dekle, ko me je benediški kaplan, kako se je pisal se ne spomnim več povabil, da sodelujem pri iskanju zakladov na prostoru, kjer so odkrili negovske čelade. Kopali smo jamo – jarek kak meter globoko in v dolžino kakih 20 metrov. Kolikor vem, nismo našli ničesar, ki bi zanimalo kaplana. Jarek smo zasuli, tako da se ne vidi več. Vem pa natanko kje smo kopali.«
Pred odhodom na prizorišče najdb smo je oglasili na Občini Benedikt, kjer smo se ob odsotnosti župana mag. Milana Repiča, pogovarjali z referentom, ki med drugimi resorji pokriva turizem Rokom Šijancem. Zanimalo nas je, kako so obeležili ta zanimiv zgodovinski jubilej. »Kake posebne prireditve nismo imeli. Je pa Radio Maribor, z zgodovinarjem, Stanetom Kocutarjem pripravil oddajo, ki so jo posneli v Benediktu,« je povedal Šijanec.
Kaj so o čeladah povedili najbližji prebivalci najdbe Negovskih čelad?
Nas pa je zanimalo kaj nam bodo o tej znameniti najdbi povedali najblažji prebivalci. Oglasili smo pri Marjani in Danielu Furlan, saj so v njunem gozdu, ki je le kakih 20 metrov oddaljen od njune hiše, najdene čelade. »Kaj posebnega vam o tem ne morem reči. Lahko vam le pokažem kje so bile odkrite čelade. V ta spomin je moj mož Daniel postavil nekako obeležje, da bi obiskovalci lažje našli prostor kjer so bile izkopane čelade. Lahko rečem, da si ogleduje kraj najdbe veliko obiskovalcev, predvsem tujcev;« je povedala Marjana.
Oglasili smo se tudi na domačiji Marinke in Draga Vogrin, kjer ob cesti stoji obeležje, informativna tabla o čeladah. Za njo so poskrbeli, na pobudo predsednika Zgodovinskega društva Anlatida Benedikt, Antona Mlaska in tedanjega župana Milana Gumzera, na občini Benedikt, izdelal pa jo je Jernej Lasbaher. O najdbi čelad nam je Drago Vogrin povedal: »Živim le kakih 100 metrov od najdbe čelad. Živim na prostoru, kjer je stala rojstna hiša očeta Ivana Krambergerja iz Negove. Hiša je bila zidana in slamo krita, v njej pa so potekali »pušelšanki«, kar dokazuje ohranjena slika iz leta 1910. Na njej je kot 7 letni otrok oče Ivana Krambergerja, ki leži v sredini na sliki med tremi otroki, ob slikanju gostov »pušlšanka«. Moram pa vam povedati, da sem se najbolj seznanil s to najdbo, ko so trije možje iz Muzeja v Gradcu prišli snemat prizorišče najdbe. Pokazali so mi katastrske karte z oznakami koordinat, kje so bile najdene čelade. V spomin so mi poslali CD-jko, iz njihovega obiska kraja najdbe čelad,« je povedal Drago Vogrin.
Ustavili smo se tudi pri znanem podjetniku, ki ima razgradnjo avtomobilov, Francu Lasbaherju, na Mariborski cesti v Benediktu, ki je od najdišča v zračni črti oddaljen kakih 400 metrov. Je navdušen za zgodovino, pa tako ni čudno, če je predsednik aktivnega društva starodobnih avtomobilov in kmetijske mehanizacije, Klub Starodobnik Slovenke gorice. O najdbi nam je med drugim povedal: »Ob vsem drugem. kar zadeva zgodovino Benedikta, me najbolj pritegnila najdba negovskih čelad. Moram povedati, da se Benedičani premalo zavedamo, kaj s tem pomeni Benedikt v svetu. To trdim zato, ker so se pri meni ustavili trije može iz nizozemske univerze, ki so želeli obiskati prostor najdišča čelad. Pri meni so tudi prespali. Kolikor sem razumel sta bila s profesorjem univerze, dva študenta, ki sta iz Negovskih čelad opravljala doktorat. Profesor mi je dejal, da bi lahko to najdišče tržili skozi turizem. Posebno zato, ker je na čeladi zapisan, odkrit, napis prve besede v nemščini. Bil je zelo navdušen nad krajem, ki ga krasita cerkvi Sv. Benedikta in Sv. Treh Kraljev. Kot je dejal daje to tej najdbi dodatno zanimivost, ki bi jo bilo turistu vredno obiskati.«
Vredno je omeniti, da se na opuščeni Hajnžičevi domačiji, ki je od najdbe čelad, oddaljena kakih 150 metrov, dobro ohranjena lesena preša za stikanje jabolk in grozdja iz leta 1831. Njeno starost obeležuje vgraviran tekst. Elementi preše, korito, preslice in prešpan pa so okrašeni s izsekanimi vzorci. (L.K.)
Fotografije: Ludvik Kramberger