Po bujti repi, tudi bograč iz Prekmurja v Guinnessovi knjigi rekordov?
Projektu Slovenija ‒ Evropska gastronomska regija 2021, ki je usmerjen v povečevanje kakovosti življenja, ki vključuje priložnosti za izobraževanje na področju zdravega in sonaravnega bivanja ter trajnostnega razvoja gastronomije, se nameravajo aktivno vključiti tudi v Lendavi, ki slovi kot svetovna prestolnica bograča. V projektu, ki krepi nacionalno promocijo kulinarike in gastronomije ter ustvarja sinergijo z lokalnimi okolji oziroma kulturami, si je lendavska občina za letošnje leto zastavila ambiciozen cilj, in sicer za prvi maj bi radi skuhali 3000 porcij bograča in se tako tudi uvrstili v Guinnessovo knjigo rekordov. Tako bi Prekmurje, po bujti repi iz bližnje Evropske vasi štorkelj – Velike Polane, v Guinnessovi knjigi rekordov imelo še eno tradicionalno jed. Bujta repa iz Velike Polane je v v knjigi rekordov od leta 2014. Domačini so med Pomurskim poletnim festivalom, leta 2013, ta vsako leto poteka v rojstni vasi pisatelja Miška Kranjca, v velikanskem kotlu za 3600 litrov skuhali rekordnega 1089,50 kilograma znamenite prekmurske bujte repe, katero naslednje leto v Londonu uradno potrdili.
In tako naj bi do konca letošnjega ali prihodnje leto potrdili tudi lendavski bograč. Svetovna prestolnica bograča Lendava je sicer lani zaradi epidemioloških razmer žal bila primorana odpovedati tradicionalni Bogračfest, največje tekmovanje v kuhanju bograča v Sloveniji, so pa zato pripravili Dan bograča in se tako poklonili tej priljubljeni prekmurski jedi. Letos seveda upajo, da bodo epidemiološke razmere omogočale ponovno vrnitev tradicionalnega festivala v polni različici, obenem pa so si zadali še veliko ambicioznejši izziv. „Svetovna prestolnica bograča ne moremo biti brez tega, da imamo tudi največji bograč. Ne samo, da se bo kuhalo tudi tekmovalni bograč, naša želja je tudi, da bi v letošnjem letu, ko je Slovenija tudi evropska regija gastronomije, skuhali 3000 porcij bograča, kar bi pomenilo, da imamo Guinessov rekord,“ poudarja cilje in želje lendavski župan Janez Magyar.
V načrtih je tako, da bi v okviru praznovanje prvega maja priredili večjo prireditev in kot pravi župan na nek način otvorili ponovno dovoljeno druženje ter zbiranje ljudi. Organizacija prireditve bo seveda pogojena z aktualno epidemiološko situacijo, zato se bo odvila takrat, ko bo to le mogoče. Če ne za prvi maj, pa v juniju ali juliju. „Ne glede na to, aktivnosti so že stekle in našim javnim zavodom sem dal nalogo, da se združijo in organizacijsko pripravijo. Mi kot občina bomo skušali v projekt vključiti krajevne skupnosti in turistična ter kulturna društva, ki delujejo na našem območju, da bi pomagali pri izvedbi,“ pravi Magyar, ki dodaja da se pogovarjajo o dveh možnih prizoriščih. Prva varianta je v središču Lendave, kjer je tudi tradicionalni Bogračfest, toda kot poudarja župan kuhanje največjega bograča ne bo posegalo v ta tekmovalni festival, ki je na sporedu v avgustu. Kot druga možna lokacija, pa je v igri prizorišče v Petišovcih, kjer so v preteklosti v parku pod hrasti organizirali tombole.
V okviru projekta evropske gastronomske regije pa v Lendavi pripravljajo tudi druge aktivnosti, med drugim želijo lokalne gostince pozvati, da bi v svoje jedilnike vključili tradicionalne jedi, tako Magyar, ki so jih nekoč kuhali naši starši in stari starši. „Želja je, da bi te jedi naši gostinci dali v svoje jedilnike in s tem še povečali dodano vrednost svoje dejavnosti. Mi kot občina se zavezujemo, in na ta način tudi ponujamo roko gostincem, ki so prizadeti zaradi epidemije, da bi jih intenzivno promovirali v slovenskem in tudi mednarodnem prostoru, saj jim direktne finančne pomoči žal ne moremo dati,“ še pravi lendavski župan, ki je ponosen, da bo letos v Lendavi zagotovo dišalo po bograču. In to, če jim bo le uspelo, po največjem na svetu, v vsakem primeru pa bo bograč na skrajni severovzhod države pritegnil veliko gostov iz Slovenije in tujine.
Lendavski bograč – izvor in recept
Že v 10. stoletju so se na Madžarskem in v Prekmurju ustalili nomadi in se lotili tudi poljedelstva. Za hrano so uporabljali meso živali, ki so jih že od nekaj gojili ali lovili – svinjino, govedino, divjačino in kdaj kak kos konjetine. Potem se je okužila voda. In ko so se za praznik sv. Štefana dobili – prišli so z vseh strani, vsak je prinesel pač tisto, kar je imel doma, krompir, nekaj mesa in vino – so v velik kotel vrgli vse meso in ga namesto vode zalili z vinom. Tako pravi bograč še danes vsebuje tri vrste mesa, mleto in presno papriko, krompir in domače vino. V Prekmurju se ta jed imenuje po posodi, ki visi nad ognjem in se imenuje bograč (bogrács). Madžarske variante te jedi pa se imenujejo: bográcsgulyás, pincepörkölt in pusztapörkölt. Nikar v madžarskih gostilnah ne naročajte bograča, saj vas bodo zelo čudno pogledali, ker ste ravnokar naročili kotel za kuhanje nad ognjiščem v katerem se na Madžarskem kuha marsikatera jed…
Lendavski bograč, sestavine za 10 oseb: 70 dag govejega bočnika ali pleča, 70 dag divjačine (srna, jelen), 70 dag svinjskih pleč, 1,5 do 2 kg čebule, 5 dag česna, 10 dag svinjske masti, 5 dag mlete rdeče paprike, 50 dag sveže paprike (zelene in rdeče), 1,5 kg krompirja, 4 dl suhega belega vina, sol, poper v zrnu in mleti poper, lovorjev list, ostra madžarska. paprika ali pekoči feferoni.
Postopek priprave:
Na maščobi prepražimo na drobno sesekljano čebulo, da postekleni, dodamo česen, da zadiši in na večje koščke narezano divjačino (3-4- dag kos), še malo popražimo in malo podušimo. Ko sok izhlapi, potresemo mleto rdečo papriko, jo rahlo popražimo ter zalijemo z vodo. Dušimo, da se divjačina do polovice zmehča. Nato dodamo prav tako na koščke narezano govedino in čez čas še svinjsko pleče ter svežo papriko, narezano na manjše kocke. Solimo, dodamo poper v zrnju in lovorjev list. Ko je meso že na tri četrt kuhano, pa naložimo na vrh mesa olupljen, na krhlje narezan krompir. Prilijemo toliko vode, da je krompir zalit. Posodo pokrijemo, počasi dušimo in jedi ne mešamo pogosto, saj mora krompir ostati v celih kosih. Počasi kuhamo do mehkega. Pred koncem bograč zalijemo z vinom in ga še prekuhamo, da alkohol izpari.
Bograč ponudimo neposredno iz kotla v globokih lončenih skledah. Še posebej okusen pa je, če ga postrežemo z domačimi pereci, a tudi kos črnega domačega kruha prav tako dobro tekne…
Dober tek!
