Spominsko obeležje v obliki krogle, ki simbolizira balon vabi popotnike na ogled
Goričko, pokrajina v Prekmurju, gričevnat biser prečudovite narave, širnih razgledov, z bogato kulturno dediščino, ki vabi in priča o stoterih dogodkov, spominov, veselja, žalosti sreče in nesreče.
Eden izmed mnogih turističnih znamenitosti v Krajinskem parku Goričkem, ki se nam ponuja je majhna vasica Ženavlje (madžarsko: Gyanafa, nemško: Schönabla), ki se nahaja v občini Gornji Petrovci, na skrajnem severovzhodnem območju Slovenije. Do naselja je možno priti iz smeri Boreča, Šulinci in Martinje. Zgornji del vasi se nahaja na slemenu ob cesti Šulinci – Martinje, spodnji del pa se razprostira na obeh straneh potoka Merak. Mirna vasica, ki premore 100 duš, ne bi bila nič posebnega če je ne bi, ko se je pisalo leto 1934 zaznamoval prav poseben neobičajen dogodek. Bilo je 18. avgusta 1934, torej pred skoraj natanko 89 leti, dan gor ali dol, ko se je nekega lepega avgustovskega večera, ura še ni bila osem, na nebu nad vasico Ženavlje. Pristanek je bil za množico ljudi izjemen dogodek, ki je na dolgo in široko odmeval po vsem svetu. V spomin nanj je občina Gornji Petrovci na tem mestu postavila spominsko znamenje – bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, in 18. avgust razglasila za občinski praznik.
Tistega 18. avgusta 1934 so prebivalci Ženavelj bili presenečeni, vendar so takoj vedeli, de je balon, kajti nekateri izmed njih so ga že opazovali pred 40 leti, ko je na večji višini preletel njihovo vasico. Vaščani so takoj priskočili na pomoč posadki balona pri pristanku. Balon je pristal na zemljišči kmetovalcev Duh in Gomboc. V njem sta bila stratosferska letalca profesor Max Cosyns in njegov asistent Nere van Elst. Vzletela sta zjutraj on 6. uri z letališča Hour – Havenne v Belgiji in dosegla višino 16.000 metrov in po 14 urah letenja pristala. Neugoden veter v nižjih plasteh ju je odnesel čez Avstrijo proti vasici Ženavlje. Po lepem sprejemu, posebej šolskega upravitelja Škergeta, za kar je prejel od belgijskega kralja Leopolda tudi kolajno, sta izmučena letalca odšla k počitku. Polet balona, ki je pristal v Ženavljah, je bil sedmi po vrsti poletov prof. Cosynsa in ga je načrtoval prof. Piccard, ki je sicer prvi poletel z balonom v stratosfero. Letalca sta imela v gondoli radijsko zvezo, s katero sta oddajala podatke o svojem poletu. Vse evropske radijske postaje so se vključile v program poleta in sproti obveščale o gibanju balona v stratosferi. Nekaj dni je bilo tako Goričko z balonom vred predmet informacijskih poročil časopisov in radijskih postaj v Evropi in Ameriki. Pokrajina ob Muri in s tem tudi Ženavlje je postalo znano širom Evrope.
Presenetljivo je, da so vsa tuja novinarska peresa Prekmurje natančno opisovala. Novinar Jutra iz Ljubljane je zapisal: „Ni Sibirija, je pokrajina prijaznih domačinov, katerih se bosta letalca še dolgo spominjala.” Letalca sta se nato odpravila v Ljubljano, od tam pa trimotornim letalom na letališče v Zagreb. Od tu sta pot nadaljevala na Dunaj. Na letališču v Zagrebu jima je bilo izročeno odlikovanje kralja Aleksandra. Navzoč je bil tudi prof. Vilko Novak, ki je letalcema v imenu mlade inteligence iz Slovenske krajine izročil nov zemljevid Slovenske krajine in dr. Slavičevo knjigo: Prekmurje iz leta 1919.
Za takratno zakotno Goričko je bil ta dogodek prava senzacija, saj se je, poleg različnih poročevalčev, nagrmadilo tu do 6,000 ljudi: „Po cesti so švigali avtomobili, motorji in kolesarji s tako brzino, da je bilo po cestah velik oblak prahu. Vse je tiščalo k profesorju…“ je poročala Murska krajina. Dogodek je med prebivalstvom ostal živ desetletja in se je s pripovedovanjem prenašal na mlajše rodove. O tem je pisalo tudi pokojni slovenski pisatelj Milan Vincetič v knjigi Nebo nad Ženavljami. Knjiga je bila tudi osnova po kateri je nastal scenarij za istoimenski dokumentarni film. Tako si je, kot rečeno, 18.avgust, ta pomembni dan v zgodovini Goričkega, izbrala občina Gornji Petrovci za svoj občinski praznik. Na mestu pristanka stratosferskega balona je bilo leta 1997 postavljeno spominsko obeležje trajne umetniške vrednosti, delo akademskega kiparja Mirka Bratuše. Bronast kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, se lepo sklada s pokrajino in vabi popotnike na ogled in počitek. (M.S.)
Fotografije: Marjan Slavič