Gornja Radgona, v soboto, 3.7.2021 gosti državno proslavo 30-letnice Slovenije
Vsem nam je znano, da je Slovenija 25. junija 1991 postala samostojna država. Dogodki, ki so privedli do njenega nastanka so se večinoma zvrstili v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, ko smo še živeli v skupni SFRJ. Čeprav je od junijsko-julijske vojne za samostojno Slovenijo – mnogi jo kar imenujejo 10-dnevna vojna za Slovenijo, minilo že trideset let, so spomini na ta vojni čas še vedno dovolj živi. A s spomini je že od nekdaj veliki križ: nekdo se spominja lepih trenutkov, drugi slabih, nekdo vidi hudiča, drugi boga. A eno je gotovo – vsak ima pravico, da se spominja tistega, kar mu je v življenju pustilo takšne ali drugačne sledi. To velja tudi za spomine na vojno. Udeleženci slovenske osamosvojitve vojne, vsi skupaj ali vsak zase, so položili na oltar domovine vse – tudi življenja. To pa je najdražje, za kar ima človek, in kar lahko žrtvuje za domovino. Žal so bila za slovensko samostojnost žrtvovana tudi življenja, bili so ranjeni, tekle so solze, tekel je znoj. Bij je pogum in bil je strah, vsakega po malem. Bilo je veliko uničevanja. Bili so pravi junaki – tudi namišljeni, a bilo je veliko sloge iskrenega tovarištva in enotnosti, kakršna je bila v naši zgodovini zelo redka. Cilj je bil jasen: želimo obvarovati to za kar smo se po tisočletnem snu naših dedov in očetov, odločile generacije, ki smo bile sicer tako ali drugače zaznamovane s tradicijo – uporništva 20. stoletja…
Moralno moč, herojski up in hrepenenje so nam vlivali živi spomini na pokončne Maistrove borce za severno mejo, za slovenski Maribor, za slovensko Koroško. Ponosno smo se spomnili primorskih tigrovcev in njihovega zgodnjega upora proti italijanskemu fašizmu in z velikim spoštovanjem pomislili na slovenske partizane, ki so v najtežjem obdobju slovenske zgodovine, ko je slovenstvu grozilo popolno uničenje, dvignili pest proti močni sili nacizma in fašizma. Ko nas spomin vrača, ob 30-letnici samostojne Slovenije, nazaj, so nam še sveži spomini na JLA, ki je iz hrvaškega Varaždina zgodaj zjutraj 27. junija, preko Ormoža, Ljutomera, Radencev, vkorakala tudi v Gornjo Radgono, z namenom, da zavzame mejni prehod z Avstrijo. Na svoji poti je naletela na številne ovire, barikade, cestne zapore, tovornjakarje, delovne stroje in tudi železniške vagone. Prvi boji s to vojaško kolono, tehnično dobro opremljenih tankov, oklepnih vozil in drugih spremljajočih vozil, so že isti dan v Ormožu, na meji s Hrvaško, pri Gibini in Kogu, ter nato v Radencih, naleteli na odpor. Koloni JLA je poveljeval polkovnik Berislav Popov.
Naslednji dan sta v Radencih in v Gornji Radgoni padli dve civilni žrtvi. V Radencih Alojz Gaube, ki je po poškodbi umrl ravno 3.7.1991 in je bil pokopan na radgonskem pokopališču, in v strogem centru Gornje Radgone še svetovni popotnik Janez Svetina iz Bleda. Slednji je skušal fotografirati oklepnik, pa ga je en sam strel pokosil in bil je na mestu mrtev. Pripadniki slovenske teritorialne obrambe, slovenska policija in prostovoljci so pred mestom in v mestu samem postavljali več cestnih ovir, toda oklepna vojska je bila vendarle močnejša. V Gornji Radgoni je bil požig tovornjakov v središču mesta na Partizanski cesti in Maistrovem trgu, blizu Elrada in starega Špitala. Naši prostovoljci so s požigom onemogočili napredovanje vojaških vozil proti mejnemu prehodu. Enota polkovnika Popova se je namreč nato utrdila pred mejnim prehodom. Vnel se je spopad med teritorialno obrambo in vojaško silo, kjer je bilo ranjenih tudi nekaj vojakov in uničena številna vozila, poslopja in stanovanja, poškodovan je bil tudi cerkveni stolp… Več deset ranjenih vojakov je iskalo pomoč v radgonskem zdravstvenem domu. Znana je epizoda, kako so ti vojaki odvrgli vojaške uniforme, Radgončani so jim priskrbeli civilne obleke in jih spravili na varno, njihova sanitetna vozila polna orožja, pa so odpeljali pripadniki TO…Vse kar se je v „desetdnevni vojni“ dogajalo skušajo veterani sedaj prenesti predvsem mlajšim rodovom, ki morajo vedeti in poznati dogodke tega časa, saj se je za samostojno Slovenijo bilo potrebno boriti več kot tisoč let in da je to velika vrednota, ki jo morajo mladi sprejeti v svojo domovinsko zavest.
Zaradi vsega omenjenega, mestu in občini Gornja Radgona ter tudi širšem območju, gotovo pripada eno častnih mest, ko gre za spomin na osamosvojitveno vojno izpred skoraj 30 let, in zato niso redki tisti, ki so prepričani, da je mesto Gornja Radgona, pravzaprav „mesto heroj“ osamosvojitvene vojne, kjer vedno, tudi danes, ko smo najbolj podeljeni po osamosvojitvi sploh, poudarjajo stavek velikega misleca z radgonskega območja, filozofa, psihologa, antropologa, akademika, dr. Antona Trstenjaka: Le vkup moramo držati, in lahko dosežemo…vse! Pomena Gornje Radgone pri osamosvojitveni vojni se očitno zavedajo tudi na Odboru za državne proslave in prireditve, Generalnega sekretariata Vlade RS, kjer so prisluhnili pobudi OZ VVS Gornja Radgona in radgonske občine, da se ob 30-letnici osamosvojitve, v Gornji Radgoni izvede proslava na državni ravni.
In ker je potrjeno, da se bo slovesnost ob 30. obletnici samostojnosti RS izvedla v soboto, 3. julija 2021, ob 19.00, na Maistrovem trgu v Gornji Radgoni, pri spominskem obeležju »Nikoli več«, so na nivoju radgonske občine imenovali delovno skupino za organizacijo in izvedbo slovesnosti. Vodja skupine je Dušan Zagorc (OZ VVS Gornja Radgona), namestnik vodje je David Roškar (podžupan občine Gornja Radgona), ter člani: Nikolaj Brus (OZ VVS Gornja Radgona), Ljudmila Kovačič, Stanko Sakovič (oba Policijsko veteransko društvo »Sever« za Pomurje, pododbor Gornja Radgona), Tatjana Kotnik Karba (direktorica Zavoda Kultprotur Gornja Radgona) in Aleksandra Pintarič Zamuda (Občinska uprava občine Gornja Radgona). Delovna skupina že pospešeno izvaja aktivnosti za omenjeno slovesnost, seveda pa že razmišljajo tudi o celotnem scenariju prireditve, katera se bo začela s tradicionalnim 20. spominskim pohodom ob Muri, ki se bo letos začel v Radencih in končal pri spominskem obeležju „Nikoli več“ v Gornji Radgoni. Vse skupaj pa bo gotovo narekoval tudi NIJZ ter ukrepi povezani s pandemijo koronavirusa…
