Mlada mamica z dvema hčerkicama izdeluje figure – cvetličnike za posebne priložnosti; Pravi, da dela samo to kar jo osrečuje
Nek znanstvenik je že pred stoletji zatrdil: »Koliko ljudi, toliko različnih želja, idej in ciljev, toda toliko tudi konjičkov«. To da njegova „teorija“ o različnih konjičkih drži se lahko prepričamo praktično vsakodnevno, kajti vedno, bodisi kar v življenju ali preko medijev, lahko zasledimo nekaj novega, nekaj nenavadnega, o čemur še včeraj niti sanjali nismo. In najbrž se nikomur, ki jo ne pozna, ni niti sanjalo, kakšno ljubezen oziroma kakšen konjiček ima Laura Kolbl, rojena v Prlekiji, sedaj pa s partnerjem in hčerkama že vrsto let živi v Bakovcih, dober streljaj od prekmurske prestolnice Murske Sobote. Uslužbenka Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Murski Soboti, Laura Kolbl, ki se je mnogi spominjajo tudi kot športnice in športne trenerke, zlasti pri odbojki, že nekaj časa navdušuje z izdelovanjem figur – cvetličnikov za posebne priložnosti, ki jih priporoča za darilo ob rojstnem dnevu, rojstvu, poroki, obletnici poroke, za zahvalo ob koncu šolskega leta, ob materinskem dnevu, dnevu žena itd.
„Lične cvetličnike – cvetlične lončke, ki so nekaj posebnega, lahko pobarvam v želeno barvo in dodam kakšno misel, verz, zahvalo, številko, itd. Najlepše mi je, ko mi kdo reče ustvari figuro po svoji zamisli. Takrat uživam, ker lahko svoji domišljiji prepustim svojo pot. Idej pa je ogromno, samo premalo časa ha ha ha ha. Dnevi so žal prekratki zame. Detajli ene figure ti vzamejo kar nekaj časa. Namesto večernega gledanja televizije, se podam raje v svoj »kotiček« in ustvarjam. Vsak rabi svoj ‘prostor’, kjer odpočije svoje misli in se umiri. Moj tak prostor je definitivno med cvetličniki.“ pove simpatična in trdoživa Laura, kateri očitno nikoli ni nič težko.
Na začetku so njeni izdelki nastajali za osebno okrasitev doma, za večje praznike, kot so božič – advent in velika noč, ter kot za darila bližnjim. „Ker pa se je začelo povpraševanje tudi ostalih ljudi in ker sem s svojimi izdelki želela razveseliti tudi druge ljudi, me je pot odpeljala dalje, kot pa sem pričakovala. Namreč, ko sem se začela ukvarjati z barvanjem lončkov, nisem imela posebnih pričakovanj. Delala sem le to, kar me osrečuje. Moje srce je bilo polno, ko sem videla nasmejane obraze mojih bližnjih ob prejemu mojega izdelka. Do prvega srečanja s figuro sem prišla, ko sem razmišljala kaj podariti sestri za rojstni dan in s čim presenetiti vzgojiteljice ob koncu šolskega leta. Od takrat dalje je čopič moj spremljevalec. Čopič in barve so moja meditacija in najlepše mi je, ko v času mojega ustvarjanja k meni prisedeta tudi hčerki, Sara (3 leta) in Sofia (6) in ko skupaj čaramo s čopiči. Obe zelo radi ustvarjata in več je packanja, večje je veselje. Največji strogi kritik mojih izdelkov pa je partner, ki mi pri končnem izdelku večkrat priskoči na pomoč (pokriva moški del ustvarjanja)“, razlaga Laura, ki si v prihodnosti želi, da bi njeni izdelki bili prodajani tudi kje v trgovini s spominki ter v cvetličarnah.
Seveda diplomirana upravna organizatorka, čeprav je naročil njenih umetnin vedno več, povpraševanje pa že presega njena pričakovanja, ne misli sprejemati več naročil, kot jih lahko ob redni zaposlitvi ter skrbi za družino, ustvari. Pove tudi, da se je dobro navadila tudi z barvami, saj mora vedeti, kakšne barve se uporabljajo za njene cvetličnike za zunanjo ali notranjo uporabo. Enako je tudi z dekoracijo, ki mora biti narejena iz obstojnejše barve, ki so odporne proti različnim vremenskim pojavom. „Vsak lonček pobarvam z več nanosi, zato moram tudi počakati, da se vsak posamezen sloj barve posuši. Na koncu pride še lakiranje, zato lahko traja tudi tri dni, da je lonček nared za zunanjo uporabo. Za lonček, ki bo v notranjosti pa porabim običajno en dan“, pove naša sogovornica, ki pa ne izdeluje zgolj cvetličnih lončkov, temveč dela tudi poslikave na bele skodelice, krožnike, lonce in vazne za rože, na katere piše s posebnimi flomastri. Vse skupaj na koncu „zapeče“ v domači pečici, da ostanejo barve bolj obstojne. Zaradi tega je tudi za svojo dejavnost izbrala ime Kjuti butik, saj ni želela, da bi se nanašala zgolj na cvetličnike.
