Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je objavil podatke o prevozu po slovenskih železnici v lanskem letu: V notranjem železniškem prevozu je bilo v letu 2021 prepeljanih skoraj 11,5 milijona potnikov ali za 48 odstotkov več kot leto prej, v mednarodnem prevozu skupaj s tranzitom pa okrog 342.000 potnikov ali za 7 odstotkov manj. Po številu potnikov je tako s 97 odstotnim deležem prevladoval notranji železniški prevoz, skupno pa je bilo prepeljanih za 46 odstotkov več potnikov.
Kot poudarjajo na SURS, na letni ravni je bilo v notranjem in mednarodnem železniškem prevozu opravljenih skupno 542 milijonov potniških kilometrov oz. za 37 odstotkov več, od tega v notranjem prevozu 91 odstotkov vseh potniških kilometrov ali približno 491 milijonov potniških kilometrov. V primerjavi z 2020 je to pomenilo povečanje za 51 odstotkov. Največ potnikov, ki so z vlakom lani pripotovali v Slovenijo ali odpotovali iz nje, je bilo iz Avstrije (64.400), sledili so potniki iz Hrvaške (37.000), Nemčije (16.000), Madžarske (11.000), Italije (8.100) in Švice (4.700). Delež potnikov iz naštetih šestih držav je lani predstavljal 98 odstotkov, delež potnikov iz držav članic EU pa 97 odstotkov vsega mednarodnega potniškega prevoza v Sloveniji.
Ob tem še dodajamo nekaj drugih podatkov o železnici na Slovenskem: Na slovenskih železnicah, kjer je 1.207,7 kilometra prog je 690 prehodov. Dvotirne proge v Sloveniji merijo 333,54 km, enotirne pa 874,16 km. Dolžina vseh železniških tirov v Sloveniji je 1.541,2 km. Javna železniška infrastruktura v Sloveniji je v lasti Republike Slovenije, kjer je 94 železniških predorov. Najdaljši slovenski predor je Karavanski s 7.976 metrov na progi Beljak – Celovec – Jesenice, najdaljši povsem slovenski železniški predor pa je Bohinjski predor s 6.327,3 metra, ki je eden od 29 predorov na železniški progi Jesenice – Sežana. Na območju Pomurja je edini železniški predor v kraju Stanjevci na Goričkem, ki meri 253 metrov. Na sploh najkrajši predor v Sloveniji vsega nekaj čez 25 metrov pa je pri Radovljici. Na najvišji nadmorski višini je železniška postaja v Postojni, in to 582 metrov, na najnižji točki, vsega tri metre nad morsko gladino pa je v Kopru. Najdaljši železniški most v Sloveniji je na industrijskem tiru za Revoz v Novem mestu in to 575 metrov; najvišji most – 30 metrov pa je most na Soči.
Sicer pa se Zgodovina železnice v Sloveniji začenja 2. junija 1846, ko je bila uradno odprta železniška proga Gradec—Celje in je prvič zapeljal vlak po slovenskih tleh. Prva parna lokomotiva je v službi javnega prometa vlakovno kompozicijo pri nas potegnila leta 1846. Parna vleka se je na slovenskih tirih uradno poslovila šele leta 1978. Stoletje in pol je para zagotavljala mobilnost po tirih v naši deželi. Danes na Slovenskih železnicah pri življenju ohranjajo še dve parni lokomotivi, ki vozita v sklopu muzejskega vlaka na znameniti bohinjski progi med Jesenicami in Novo Gorico. Zelo priljubljen je še Božičkov parni vlak, ki po celi Sloveniji vozi v decembru. Dodajamo še, da je med Hodošem in Mursko Soboto začel vlak voziti leta 1907 in naprej od Murske Sobote proti Ljutomeru in Ormožu pa leta 1924. V letu 1968 je bila ukinjena železnica Puconci – Hodoš in nato na novo izgrajena v letu 2001. O progi železniški povezavi med Gornjo Radgono in Ljutomer pa bomo poročali v našem drugem prispevku. (F.K.)
