Kurje jajce ali užitna goba blagva?

Karel Zorman iz Blaguškega gozda z nenavadno gobo – mušnico, ki je hrana bogov

Obilno deževje, ki smo mu priča večji del letošnjega avgusta je gotovo zelo razveselil mnoge gobarje, kajti iz vlažne, a tudi še vedno tople prsti so pokukale mnoge gozdne lepotičke – gobe. In med tistimi, ki se dobro spoznajo na „gobarske zgodbe“ je tudi Karel Zorman iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ki letos praznuje 70 let življenja. Ker je praktično vseskozi na podeželju, celo v gozdu, je mislil, da pozna „vse gobe“, a temu očitno ni tako. Ob zadnjem obisku Blaguškega gozda, tik ob istoimenskem jezeru, je tudi Karlek naletel na gobo, za katero ni vedel kako se ji reče. Ni vedel tudi ali je užitna ali ne. Poleg veliko jurčkov je tokrat naletel tudi na neznano gobo, vse nabrane lepotice pa je podaril Marici Kovačič s Stare Gore, ki ima rada gobe, jih pa ne nabira. Ker je Karel povezan s Staro Goro, saj že dolga leta vodi turiste pri TD Sv. Jurij ob Ščavnici, ob tem je, po smrti Karleka Lovreca, skrbnik cerkve Sv. Duha, se je spoprijateljil z Marico in Borisom Kovačičem. Oba, Karlek in Boris, sta tudi zvesta člana Turističnega društva Sv. Jurij ob Ščavnici, ki ga je dolga leta uspešno vodil Janez Mir, pred njim pa Jožek Tišler, ki je »oče« slovitega mlina na veter, sedaj pa ga vodi Edi Sedmak.

Ker je vedel, da ima Marica rada gobe je Karel tokratno »berbo«, podaril njej. Med njimi je bila tudi nenavadna goba, katero je Boris Kovačič – Krjavelj fotografiral in skušal ugotoviti za kakšen gozdni sadež bi lahko šlo. V pomoč mu je priskočil tudi naravovarstvenik Ludvik Kramberger iz Gornje Radgone, katera sta se spraševala, ali gre za kurje jajce ali užitno gobo. V pomoč jima je bil namig gobarja Karla, ki je menil, da bi se nenavadna goba lahko imenovala blagva, kar se je potrdilo kot resnično. Gre namreč za gobe, ki je videti kot bi bilo jajce v podstavku za uživanje mehko kuhanih jajc. Goba se res imenuje blagva, latinsko ime pa ji je Amanita caesarea. Ima pa še slovenski imeni knežja mušnica in karželj. Ko se blagva popolnoma odpre je normalna gobica v obliki dežnika, in je užitna. Pravzaprav gre za mušnico, ki je hrana bogov.

Knežja mušnica, po domače tudi blagva, karželj, je prava lepotica med mušnicami in raste v naših krajih, vendar ne v prav velikih količinah, zato je zavarovana in na rdečem seznamu gliv Slovenije pod kategorijo R – redka vrsta. Prvi jo je opisal Giovanni Antonio Scopoli leta 1772 in jo imenoval Agaricus caesareus. Leta 1801 pa jo je švedski mikolog Christian Hendrik Persoon prenesel v Amanite (mušnice) in jo imenoval Amanita caesarea, kar je ostalo do danes. Čeprav smo pred časom predlagali, da bi se morda slovensko imenovala cesarska mušnica, je slovensko ime ostalo knežja mušnica. V Italiji je knežja mušnica zelo priljubljena goba že več kot 2000 let. Za Rimljane je bila izjemna delikatesa, uživali pa so jo predvsem velikaši in ugledneži, imenovali so jo hrana bogov in zaščitili gozdove in predele, kjer je rasla. Za navaden narod ni bila dosegljiva.

V mladosti je cela goba zavita v belo ovojnico oziroma lupino (velum universale) in podobna jajcu, zakopana pa je kar precej globoko v zemljo, zato je včasih sploh ne opazimo. Potem iz jajca pogleda naprej klobuček, nato pa še preostali deli. Klobuk ima premer od šest do 20 cm in je krasne oranžno-rdeče-rumene barve. Najprej je kroglaste oblike, pozneje jajčast, pri odrasli gobi pa se odpre in običajno čisto zravna. Obrobje klobuka je najprej ravno, pozneje pa postane nažlebkano. Kožica je malo lepljiva in brez ostankov ovojnice ali le redko s kakšno belo krpico. Lističi so svetlo do zlato rumene barve, precej široki, gosti, mehki in različnih dolžin. Ostrinke oziroma končiči lističev so fino nazobčane, so kot žagica. Bet je od šest do 15 cm visok in od enega do dveh cm debel, zlato rumene barve in v dnišču odebeljen. Meso je le v ovojnici belo, drugače pa rumenkaste barve. Vonj in okus sta zelo prijetna. Goba je užitna, zelo dobra in spada v prvo kategorijo po kulinarični vrednosti.
Blagva raste od julija do novembra na gozdnih čistinah in svetlih predelih listnatih gozdov, predvsem pod kostanji in bukvami. V nasprotju z večino vrst ima rada suho podnebje, zato raste tudi v precej toplih poletjih. Nepoznavalci jo zelo lahko zamenjajo za rdečo mušnico, še posebno ko tej dež spere bele pike in ima golo površino klobuka. Vendar rdeča mušnica v dnišču nima velike bele ovojnice, kot jo ima knežja. In če ne izderemo cele gobe, je zamenjava kaj hitro mogoča. Rdeča je namreč strupena, vsebuje psihoaktivne strupe, ki povzročajo halucinacije, vendar ni smrtno nevarna. Seveda bi lahko zaužita v večjih količinah povzročila hujšo zastrupitev živčnega sistema in brez zdravniške pomoči tudi smrt. Nevarna je predvsem za otroke, ki še nimajo dovolj razvitega imunskega sistema za obrambo pred temi strupi…