Med svojci in gosti je 100. osebno pomlad praznovala Antonija Bevk iz Vratje vasi
Tone Pavček, odlični slovenski pesnik, esejist, prevajalec in urednik, je v svoji pesmi o zvezdah, med drugim zapisal: Vsak človek je zase svet. Čuden, svetál in lep, kot zvezda na nebu…In zvezda na nebu je gotovo tudi Antonija Bevk iz Vratje vasi na skrajnjem zahodu Apaške doline, ki je ob začetku meteorološkega poletja, v družbi svojih najdražjih, sosedov in prijateljev ter gostov iz lokalne skupnosti, obeležila častitljivi osebni jubilej – 100. rojstni dan.
Na njenem domu pri hčerki Idi, kjer zanj lepo skrbijo v jeseni življenja, je slavljenko Antonijo v družbi sodelavk in aktivistk rdečega križa, obiskal tudi dr. Andrej Steyer, župan občine Apače, kar je tudi zanj bil prav poseben in izjemen dogodek. Ob tej edinstveni priložnosti ji je čestital, zaželel obilo zdravja, ter izročil zaboj domačih lokalnih dobrot in šopek njenih ljubših cvetlic.
Poln ponosa, kot je dejal, se je tokrat odpravil na ta častni obisk, zavedaj, da je modrost zadovoljnega in dolgega življenja v tem, da se naučiš skromnosti, zaupanja vase, odpuščanja in predvsem spoštovanja drugih… „Takšni obiski so pomembna priložnost za izkazovanje priznanja in spoštovanja do starejših občank in občanov, ki so vplivali na razvoj okolja v katerem živimo. Jubileji so tudi čas za druženje in praznovanje med družinskimi člani, prijatelji ter občani, kar ta posebni dogodek še dodatno obogati. Hvala domačim za topel in srčen sprejem,“ je z zadovoljstvom dejal župan Steyer.
V pogovoru s slavljenko in njenim najdražjim smo izvedeli marsikaj, kar potrjuje, da večina pred sto leti rojenih ljudi ni imelo lepega otroštva in mladosti. Druga svetovna vojna in pozneje ekonomska kriza obnove in gradnje nove države, sta naredila svoje, a kljub temu so bili ljudje večinoma veseli in zadovoljni. Antonija je rojena 3. junija 1925 v okolici Šmarja pri Jelšah, a je po 2. svetovni vojni kozjanske hribčke zamenjala z Apaško dolino, tik ob reki Muri. Še pred tem je seveda spoznala Primorca Jožeta Bevka iz Zakojca, s katerim se je po 2. svetovni vojni tudi poročila. Takrat so ju poslali v Srbijo, a ju je domotožje po Sloveniji „pripeljalo“ v Apaško dolino, kjer sta si uredila domovanje in ustvarila družino, s štirimi otroci (Jože, žal že pokojni), Ida, Zvonko in Tomi). Najprej sta delala pri kmetijskem kombinatu, nato je Jože poiskal službo v Mariboru (Kristal), Antonija pa je bila gospodinja in je skrbela za družino. Žal je Jože hitro umrl, že leta 1966, tako da je Antonija že 59 let vdova. Kljub temu je z veliko odrekanj in trdnim delom, lepo vzgojila otroke, ki so jo obdarili z osmimi vnuki in enajstimi pravnuki.
Letom primerno, pri slavljenki v zadnjih letih nekoliko peša zdravje, zato zanj lepo skrbi hčerka Ida in njena družina. Sama pa je še posebej vesela, če jo obiščejo potomci, kateri so večinoma v domači Apaški dolini.
Slavljenki je čestital tudi župan s sodelavkami, ter seveda vsi trije otroci (Foto: Občina Apače in osebni arhiv)