Ana Pavlin z Otočca, po letu 2020, bo tudi letos Slovenska vinska kraljica
Zaradi epidemije novega koronavirusa so v letu 2020 odpadli tudi številni dogodki, posvečeni čaščenju vina, širjenju vinske kulture in promocije Slovenije kot vrhunske vinske destinacije. Pomurski sejem se je zaradi tega dogovoril z Ano Pavlin, ki je bila kot 24. Vinska kraljica Slovenije okronana 10. januarja 2020, da podaljša svoj kraljevski mandat še v leto 2021. Tako je korona virus kraljici Ani za leto dni podaljšal prestol.
Ana Pavlin, ki se je rodila 20. 2. 1996 v Novem mestu, je sicer študentka magistrskega študija turizma na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Je članica Društva vinogradnikov Grčevje, izkušnje v vinogradništvu pa nabira že od otroških let. V začetku je sodelovala predvsem pri različnih delih v vinogradu, zadnja leta pa očetu pomaga tudi pri kletarjenju. Doma imajo namreč nekaj manj kot 4000 trt. Poleg cvička, ki je za to področje značilna zvrst, pridelujejo tudi zeleni silvanec, laški rizling, dišeči traminec, portugalko, modro frankinjo, žametovko in ekološko sorto regent. Da se Ana zares spozna na vino, pa tudi kulinariko, dokazujeta zlato priznanje na Tednu cvička za vino Dišeči traminec ter zlato priznanje na državni razstavi kruha v Beli Cerkvi za ajdov kruh z orehi. Na domači Matjaževi domačiji sprejemajo domače in tuje skupine. V 1,5 urnem programu gostom skozi multivizijo predstavijo Zgodbo o cvičku, ki je v bistvu tudi zgodba o vinu. V njej prikažejo zgodovino vina, vinsko posodo, vse tri vinorodne dežele, vinske zavetnike in pridelavo vina od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Po končani multiviziji gostje degustirajo osnovne sestavine cvička: dolenjsko belo, modro frankinjo in žametovko, na koncu pa poskusijo tudi aktualnega kralja cvička. Ana Pavlin je bila tudi 20. Cvičkova princesa.
V vinski gorici Grčevje imajo tri tradicionalne zidanice, v katerih sprejemajo pretežno tuje goste, ki so navdušeni nad lepotami slovenskih vinskih goric, Dolenjske, nad vinom in gostoljubnostjo. Vključeni so v projekt Turizem v zidanicah, ki že deveto leto trži zidanice kot unikaten turistični produkt. Več kot 80% je tujih gostov, ki v zidanice prihajajo za teden ali dva, raziščejo Dolenjsko in Slovenijo, uživajo v naši izjemni kulinariki in pestrem izboru vin, predvsem pa v čudoviti naravi in gostoljubnosti. Ana je prepričana, da je prav Turizem v zidanicah, ki zajema tako vinorodno deželo Posavje kot Podravje, izjemna priložnost za promocijo in trženje odličnih slovenskih vin. V kandidaturo za 24. Vinsko kraljico Slovenije se je podala zato, ker verjame v izjemen potencial slovenskih vin. Nekatera od njih so že dosegla v svetu izjemna priznanja, verjame pa, da si jih to zasluži še veliko več. Prepričana je, da je vino izjemen, a še premalo izkoriščen potencial za razvoj našega turizma in nepogrešljiv del izjemne slovenske kulinarike, kar bomo morali še posebej izkoristiti leta 2021, ko bo Slovenija Evropska gastronomska regija. »Ni je dežele niti regije v svetu, ki bi na tako majhnem koščku ponujala tako izjemno enološko raznolikost, kot jo premore naša Slovenija«, rada poudari Ana. »Zato si bom med drugim prizadevala tudi, da bi Martinovo postal državni praznik. Vinarji Slovenije teden ali dva okoli Martinovega prirejali različne dogodke, degustacije, strokovne posvete, na katere bi povabili tudi ugledne tujce in seveda turiste. Martinovo poteka ravno v času mrtve sezone, ko je manko turistov, tovrstne manifestacije pa bi lahko v našo deželo privabile veliko tujih obiskovalcev in prinesle našim vinom dodatno prepoznavnost in sloves.«
Vino 24. Vinske kraljice Slovenije je Frankinja Plus, letnik 2017. Gre za vrhunsko rdeče vino z zaščitenim geografskim poreklom, suho, alkohol 12,5%. Pridelal in polnil ga je Martinčič d.o.o., Šmalčja vas 16, Šentjernej. Strokovnjaki inštituta Juliusa Kühna v nemškem Geilweilerhofu so odkrili, da je modra frankinja avtohtona slovenska sorta. Rojstni kraj modre frankinje je na vinorodnem območju v okolici Slovenskih Konjic, odkrita pa je bila pred več kot 300 leti.
Frankinja je suho, temno rdeče, polno vino z dolgim pookusom. Ima značilno cvetico po rdečih gozdnih sadežih (borovnice, robide, brusnice, maline…). Frankinji pripisujejo visoko vsebnost antioksidativnih snovi, kar jo umešča med vedno bolj iskana vina.
Dosedanjih vseh štiriindvajset:
Sedaj ko so v družbi Pomurski sejem podaljšali mandat 24. SVK, je zanimivo videti katerih 24 deklet je dosedanjih „lastnic slovenskega vinskega dvora“, in sicer vse od leta 1996. Najprej je to bila Lidija Mavretič iz Bele krajine (1996), sledijo pa Selma Lukač s Koprskega (1997), Katarina Jenžur iz Posavja (1998), Irena Kupljen iz Radgonsko – kapelskih goric (1999), Martina Stegovec z Vipavskega (2000), Jerneja Bratuša iz Noršincev pri Ljutomeru (2001). V letu 2002 je bila kraljica Tjaša Koroša ravno tako iz Ljutomersko – ormoških goric, v letu 2003 pa Simona Štraus iz Šmarsko – virštajnskih goric. Leta 2004 je to bila Vesna Bajuk iz okolice Metlike v Beli krajini, potem v letih 2005 in 2006 Maja Cigoj iz oklica Ajdovščine, v letu 2007 Maja Benčina iz okolice Vipave, v letu 2008 je to bila Svetlana Širec (iz Krčevine, torej iz mariborsko – ptujskega območja), leto 2009: Karolina Kobal (Vrhpolje pri Vipavi), leto 2010: Andreja Erzetič (Vedrijan v Goriških Brdih); leto 2011: Simona Žugelj (Čuril pri Metliki); Leto 2012: Martina Baškovič (Krška vas); Leto 2013: Neža Pavlič (Dobrnež pri Slovenskih Konjicah); Leto 2014: Špela Štokelj (Planina pri Ajdovščini); 2015: Sandra Vučko (Cven pri Ljutomeru), 2016: Sara Stadler iz Bistrice ob Sotli, 2017: Maja Žibert iz Šentruperta na Dolenjskem, 2018: Katarina Pungračič iz Zavrča v Halozah; 2019: Meta Frangež (Gornja Radgona); 2020-2021: Ana Pavlin (Otočec).
