Ker jih skorajda več ni moč videti, mladi niti ne vodo kako so predniki „shranjevali“ seno
Na širšem pomurskem območju je bilo v polpreteklem času moč zaslediti številne kopice. Na tak način so namreč naši predhodniki, ko še ni bilo prisotno shranjevanje sena ali slame v polivinil, shranjevali na prostem slamo in seno. Kopice niso bile posebej krite z zaščitnim materialom, pa so vseeno bile »ustvarjene« tako, da jim vremenske neprilike, niso škodovale. Slama ali seno sta v kopici zdržala nepoškodovana več mesecev in to tudi skozi zimski čas. Sedaj na širšem območju Pomurja praktično kopic ni več moč opaziti, saj se seno ali slama skladišči v posebnih balah.
Pred kratkim smo se mudili v Negovi, ko smo pod vznožjem gradu, kjer so tudi letos na pomlad cvetele narcise, izsledili kopico sena. Ta je narejena tako, kot so se delele v preteklosti. Na račun kopic je bilo nekoč marsikaj zapisanega. Eden takih rekov je, »ne išči igle v kopici«. Sicer bi se naj igla v kopici našla in to na tak način, da je bilo potrebno kopico potopiti v vodi, slama je plavala na vodi, igla pa se je potopila in se kot taka našla.
S prispevkom želimo spomniti mlajše na nekoč priljubljen način shranjevanja sena ali slame. Vse to pa je že skoraj šlo v pozabo. (F.K.)
Negovska kopica je ena redkih na severovzhodu države v zadnjih letih (Foto: Franci Klemenčič)