Obeležili so 40 let neprekinjenega delovanja enote policijske konjenice na PU Maribor
Minuli petek je na hipodromu v Kamnici potekala posebna slovesnosti na kateri je Policijska uprava Maribor obeležili 40. obletnico neprekinjenega delovanja enote konjeniške policije. Gre za pomemben mejnik v zgodovini PU Maribor, ki priča o posebni predanosti in vztrajnosti. Slavnostna govorka na odmevnem dogodku je bila predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič, dogodka pa sta se med drugimi udeležila tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar ter generalni direktor policije Damjan Petrič. Vsi skupaj, z okoliškimi otroci iz bližnjih vrtcev in šol ter drugimi vabljenimi gosti so se tako družili v Kamnici, kjer je bilo pred desetletji živahno stičišče mnogih Mariborčanov, ljubiteljev konj in različnih strokovnjakov iz tega področja, in kjer je bilo slišati tudi ideje o ustanovitvi policijske konjeniške enote.
Čeprav so se zametki konjeniške enote na Štajerskem pojavili že leta 1950, ko je v Mariboru krajši čas delovala miličniška konjenica, leto 1985 štejejo za prelomno – to je bil začetek kontinuiranega razvoja konjeniške policije, ki traja še danes. Slavnostna govorka na slovesnosti, predsednica DZ RS, mag. Urška Klakočar Zupančič, je med drugim je dejala: „Policisti konjeniki ste postali pomemben del sodobne policije. Brez vaše prisotnosti, še posebej pri zahtevnejših nalogah kot so iskalne akcije, pregledovanje težko dostopnih terenov, nadzorovanje državne meje, preprečevanje in odkrivanje kršitev v naravnem okolju, večje naravne in druge nesreče, pa tudi pri morebitnih množičnih nasilnih demonstracijah, si učinkovitega dela policije skoraj ne moremo več predstavljati.“ Podobno je razmišljal tudi generalni direktor policije Damjan Petrič, ki je med drugim je dejal: „V sodobnem času, ko tehnologija hitro napreduje, marsikdo pozabi, da so prav živali že tisočletja človekovi zvesti spremljevalci – najprej v vsakdanjem življenju, nato pa tudi v službi varnosti. In danes, ko praznujemo vaše delo, spoštovani kolegi konjeniki, se tega še posebej zavedamo.“ Nekaj besed je zbranim namenil tudi direktor PU Maribor Beno Meglič: „Kljub hitremu razvoju tehnologije in sodobnim prijemom v policijskem delu, policijski konjeniki še vedno predstavljajo pomemben in nenadomestljiv del sodobne policije. Delo policistov konjenikov ni le učinkovito, temveč tudi cenjeno med državljani, saj predstavljajo tudi simbol avtoritete, tradicije in profesionalnosti.“
Zgodovina sicer priča o raznolikosti dela policistov konjenikov. Prvo tako imenovano operativno delo, oziroma patruljiranje po Mariboru so miličniki konjeniki opravili davnega leta 1985, ko so prav v bližini Kamnice izsledili tri obsojence, pobegle iz zapora, in jih prijeli. Občani Maribora so se z delom mariborskih policistov konjenikov prvič seznanili na srečanju tabornikov v Stražunskem gozdu, pa tudi v okolici mesta, kjer so patruljirali po hribovitih predelih ter s svojo prisotnostjo preprečevali odklonska ravnanja v sadovnjakih, vinogradih in poljih. Štiri desetletja kasneje se spominjajo tistih, ki so s svojim delom, predanostjo in pogumom pomagali oblikovati to policijsko enoto, jo pripeljali do ugleda in spoštovanja, ki jo uživa danes. Ob tej priložnosti so podelili zahvale za pomemben prispevek pri ustanovitvi in začetkih delovanja konjeniške policije na PU Maribor, ki so jih prejeli: Bojan Lunežnik, Hinko Frank in Niko Šebart.
Zgodba o štiridesetih letih razvoja mariborskih konjenikov je tudi zgodba o iznajdljivosti, odločnosti, pa tudi kakšni modrici. Skozi zgodovinske trenutke je prisotne popeljal Mirko Ploj, ki je ob tej priložnosti skupaj z mag. Aleksandrom Thalerjem pripravil zbornik o njihovi zgodovini.
Raznolikost svojega dela so konjeniki prikazali tudi v sklopu prikaznih vaj, ki so jih obogatili ljubljanski kolegi, pridružili pa so se jim tudi vodniki službenih psov. Prikazali so del dresurne vaje, ki je temelj treninga službenih konj, osnova za poslušnost in vodljivost, nujna za izvajanje zahtevnejših operativnih nalog službenih konj. Svoje delo, rabo psov za splošno in specialistično rabo, so predstavili tudi vodniki službenih psov, ki delujejo pod isto streho z mariborskimi konjeniki. Ob koncu pa je sledila še vaja, prikaz delovanja zagotavljanja javnega reda in miru v primerih, ko je ta huje in množično kršen, ko morajo tako konji, kot policisti skupaj z drugimi enotami delovati kot eno. Obiskovalce proslave so navdušili tudi policisti PU Maribor, ki so prikazali delo in opremo policistov PPE, predstavljali karierne poti v policiji, delo prometnikov ter področje kriminalistične tehnike.
V Mariboru sicer imajo po pet konjev in konjenikov, kar je veliko premalo ob dejstvu, da pokrivajo celo severovzhodno Slovenijo, neredko pa morajo tudi na Dolenjsko in Posavje, kjer imajo težave z Romi.
Zgodovina uporabe konj v slovenski policiji
Konji se uporabljajo za opravljanje policijskih nalog v številnih državah. Slovenska policija jih je začela uporabljati že leta 1920, ko je bila ustanovljena prva konjeniška enota. Po 2. svetovni vojni je bil iz partizanskih enot ustanovljen močan konjeniški eskadron, ki je predstavljal pomemben in učinkovit člen v delu takratnih organov za notranje zadeve. Svoje naloge so opravljali predvsem na območju Ljubljane. Hiter razvoj tehnike v 60. letih in uvajanje različnih motornih vozil pa sta konje popolnoma izrinila iz nekdanje milice. Za takratne razmere je bila to razumljiva odločitev, saj se je v milici pojavila potreba po večji mobilnosti. Zaradi hitre urbanizacije in rasti novih obmestnih naselij, ki ju je spremljala naraščajoča dnevna migracija prebivalstva, se je kmalu pojavila težnja po bolj učinkovitem nadzoru nad čedalje obsežnejšim obrobjem Ljubljane. V primestnih predelih so se namreč začela pojavljati številna kazniva dejanja in kršitve, zato je bilo treba uvesti ustrezen nadzor. Izkazalo se je, da ga bodo najbolje izvajale konjeniške patrulje.
Tako je bila leta 1974 ustanovljena Postaja konjeniške policije Ljubljana, ki je začela z delom v najetih hlevih kmetije v Ljubljani. Začetek je bil skromen in težek, bilo je komaj šest konj, zaradi pomanjkanja prakse pa so bile naloge nedefinirane. Primanjkovalo je tudi opreme tako za policiste kot službene konje. Stanje je delno izboljšala izgradnja novih hlevov v Stožicah leta 1981. Leta 1991 so se policisti konjeniki preselili v nove postajne prostore, organizacijsko pa so se priključili Policijski upravi Ljubljana. Danes je na Postaji konjeniške policije Ljubljana zaposlenih 20 delavcev, od tega jih ima 18 izpit za policista konjenika. Uporabljajo 15 konj, med katerimi so štirje slovenske toplokrvne pasme, osem avtohtonih lipicancev, dva konja češke toplokrvne pasme in en konj pasme westfalec. Zraven je še omenjena konjeniška enota v Mariboru, kjer pet službenih konj. Med njimi so trije slovenske toplokrvne pasme, po en litvanske toplokrvne pasme in pasme rheinlander…
Na hipodromu Kamnica je bilo minuli petek živahno in veselo (Foto: Tatjana Breznik)