Z vsemi mesnimi in sladkimi dobrotami povezanimi s kolinami so na „župnijskih kolinah“ pogostili okoli 200 domačinov in gostov
Zimski čas je najbolj primeren za družinski praznik, ki mu rečemo koline, vendar jih prirejajo vse redkeje. Najznačilnejša obdobja za koline so od nekdaj bili dnevi pred Martinovim, božičem in v pustnem času. Starejši viri navajajo, da so ob kolinah pojedli vse, kar so naredili iz prašiča. Klali so pri vsaki hiši, kar pomeni, da se je v zimskih dneh in tednih tako prehranila vsa vas. Ko so klali pri prvi hiši, so prišli na koline iz vseh drugih hiš in tako naprej do zadnje. Zato je ta praznik povezoval ljudi v skupnost. Skupno uživanje svežih klobas, pečene krvi in mesa je bilo pomemben družabni dogodek. Žal se število organiziranih kolin in druženja ob celotnem tovrstnem dogajanju, nenehno znižuje. Med redkimi, ki so oživeli to obliko druženja, so poleg nekaterih turističnih in podobnih društev, bili že pred nekaj leti v župniji Markovci na Goričkem. Konec januarja jih prirejajo vsako leto. Njihov namen ni le to, da se dela, še zlasti pa navade ob njih, ohranijo v najbolj pristni obliki, in da se zberejo in družijo vsi verniki in ostali ljudje dobre volje od blizu in daleč.
Konec koncev, če imajo krajani domači praznik – koline, zakaj jih ne bi imeli tudi na nivoju župnije, so si pred leti omislili v župniji Markovci na Goričkem. „Skupina ‘župnijskih kuharjev’ je naredila vse, kar je potrebno, od klanja, do priprave krvavic, kašnic, klobas, salam, ocvirkov, žolce, kosanja mesa in priprave za zamrzovalnik, prekajevanje, tünko in tako naprej,” pojasni markovski župnik Dejan Horvat, ki je tudi letos s kolinami pogostil več kot 200 faranov in gostov. Sicer pa na mizah ni manjkalo zelja, repe in drugih dobrot, ki so teknile ob sveži pečenki. Seveda, pa smo se lahko posladkali tudi z drugimi domačimi dobrotami. „Vrata na župnijske koline so odprta vsem. Tudi koline so nastale iz enega razloga, torej ohranjaje tradicije in da v hiši ostane nekaj mesa za velikonočni zajtrk. Pride pa tudi veliko ljudi od drugod in faranom ta dogodek kar nekaj pomeni. Na kolinah smo postregli s prekmurskimi dobrotami, značilnimi za koline. In tako je v Markovcih tudi tokrat na dan kolin bilo kajpak veselo in zabavno ter je vse sledilo po točno takem sosledju kot nekoč,“ je razložil priljubljeni župnik Dejan Horvat, ki je bil pred leti tudi pobudnik zanje in tudi tokrat je imeli vse niti kolin v svojih rokah. Veliko vlogo pri organizaciji kolin je imela tudi dolgoletna katehetinja v domači Markovski župniji, in v Kančevcih ter občasno v Gornjih Petrovcih, Jožica Časar, ki je mimogrede tudi vodja župnijskega karitasa in članica ŽPS…
Tudi letos so župnijske koline povezali z drugim 9-kilometrskim pohodom, ki se je kljub močnemu mrazu, začel že zjutraj od župnišča v Markovcih skozi vas Čepinci do graničarskega muzeja, ki so si ga ogledali, nato pa do razglednega stolpa v Verici v Porabju na madžarskem, mimo mejnega prehoda Čepinci – Verica ter ob meji mimo 900 let starega kostanja, skozi gozd, po obronkih vasi nazaj do markovskega župnišča, kjer se je prav ob njihovi poldnevni vrnitvi, začel kulinarični del župnijskih kolin. Vsem so bile na voljo kulinarične dobrote v tem času. Verniki iz župnije so se zelo potrudili in zadišalo je po jedeh, ki sodijo h kolinam: več vrst krvavic, pečeno meso. Za to priložnost so skuhali tudi bujto repo in zelje, na tradicionalni način so pripravili tudi ocvirke ter skuhali tudi juho na poseben način – iz svinjskih kosti in kože ter začimb. Ko se je ta ohladila in sesedlo, je nastala žolca. Poleg domačinov na župnijske koline prihajajo še kuharji iz sosednje vasi Gornji Senik v Porabju, ki skuhajo segedin zelje z mesom na porabski način. Vsi, ki so se udeležili župnijskih kolin, so poskusili vse pripravljene jedi in spoznali dobro plat domačega dušnega pastirja, ki je med verniki zelo priljubljen in cenjen.
Zgodilo se je pred približno 20 leti, ko so začeli z organiziranjem tradicionalnih župnijskih kolin. Idejo zanje je dobil župnik Dejan Horvat, ko je skupaj z drugimi moškimi obiskoval kuharski tečaj v sosednjih Čepincih. Prvotna ideja je bila kupiti svinjo in v okviru kuharskega tečaja prirediti koline, zato so skuhali kislo zelje in “bujto” repo, pripravili krvavice, druge klobase in pečenko, skratka vse, kar spada h kolinam. Kruha moški niso želeli peči, zato so to nalogo prepustili ženskam, tako pa so iz te ideje nastale župnijske koline, ki na župnišču v Markovcih od takrat potekajo vsako leto. Osnovna ideja kolin je druženje vseh faranov ter ostalih ljudi od blizu in daleč, pobudnik in glavni organizator dogodka, župnik Horvat, pa na ta dan zjutraj daruje tudi sveto mašo za vse žive in pokojne dobrotnike. Dobrote za letošnje koline je pripravljalo sedem domačih kuharjev, ti so poleg že naštetih dobrot pripravili tudi ocvirke in žolco, pridne gospodinje pa so spekle še pogače. Ob kolinah je bila tudi letos za vse obiskovalce odprta kapela na župnišču.
Z domačimi kolinami je povezanih tudi nekaj zanimivosti: Dokler prašič ni mrtev, na dvorišču vlada popolna zbranost. Prašičeva smrt pomeni prehod od nečloveškega k človeškemu. Ta prehod pa spremlja vrsta simboličnih dejanj. Združeni okrog iste mize, predstavlja družba človeško povezanost. In prav to povezanost s kolinami pokažejo tudi v Markovcih. „Koline še zdaleč niso le klanje in izdelovanje mesnih izdelkov, temveč splet dogodkov, tudi obredij. So družinski in v preteklosti tudi krajevni praznik v pozni jeseni in zimi,” pojasni župnik Dejan, ki je sicer med domačini izjemno priljubljen. Poleg tega da vodi dve župniji v Markovcih in Gornjih Petrovcih, s približno 500 farani, največ časa nameni obnovi župnijskega doma, ki se nahaja tik ob cerkvi. Tudi cerkev je potrebno obnavljati, zelo veliko časa Dejanu pa vzame kmetovanje. Župnija Markovci namreč razpolaga z okrog 20 hektarji njiv ter več kot 30 hektarji gozdov. Župnik ima tako dejansko veliko dela. Prav zanimivo je videti 47-letnega župnika za oltarjem ali na pokopališču ob pogrebu kakšnega farana, nekaj minut pozneje pa že na traktorju, v gozdu ali z zidarsko žlico…
Fotografije: Jožica Časar/Župnija Markovci