Tradicija postavljanja klopotcev je velevala, da so jih postavljali ob Lovrenčevem, to je okoli 10 avgusta
V preteklosti je skoraj vsak vinogradnik ob vinogradu, tudi brajdah, postavil klopotec, ki je odganjal vsiljivce, da mu ne bi zobali sladkega grozdja. Klopotec je slovenska posebnost, ki so jo povzeli tudi avstrijski vinogradniki, ter ga poimenovali »Klapotez«. Kot zanimivost naj omenimo, da obstojita dva tipa klopotca, ki se razlikujeta po številu kril – »letanc«. Prleškega tvorijo štiri, medtem, ko haloškega 6 ali 8 kril. Zgodovino klopotca, je v knjigi Klopotec opisal Drago Korade. Prvič, pa je ime klopotec, v pesmi Tožba enega vincerla, leta 1797, zapisal duhovnik, pesnik Leopold Volkner. Znani, a žal že pokojni, naravovarstvenik Mirko Šoštarič, ki je bil po rodu iz Prlekije, je našel podatek, da so slovenski klopotec nekoč postavili celo na otoku Bali v Indoneziji.
Klopotce so po navadi izdelovali samouki, včasih pa tudi kolarji ali mizarji. Ker je tradicija postavljanja klopotcev zamirala, so se pri društvih vinogradnikov odločili, da s postavljanjem klopotce obudijo in ohranijo to tradicijo. Tako danes na področju Prlekije in Slovenskih goric, kjer delujejo vinogradniška društva, ni društva, ki ne bi postavljalo večjih klopotcev. To tradicijo že 19 let neguje tudi Društvo vinogradnikov Sv. Trojica v Slovenskih goricah, katerega vodi znani podjetni, vinogradnik in vinski vitez Marjan Klobasa, ki vsako leto postavlja klopotec pri drugem članu društva. Letos je prireditev sprejela družina vinogradnika Franca Rojka iz Oseka pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah.
Franc Rojko, ki letos praznuje 78 let življenja, in je mimogrede že 60 let gasilec, bil pa je tudi več kot dvajset let predsednik PGD Osek, nam je o postavljanju klopotcev povedal: »Kot se spomnim, smo se postavitve klopotca zelo razveselili otroci. Prijetno je bilo poslušati njegovo melodijo. Ker so v preteklosti imeli manjše klopotce, nekateri tudi večje, skoraj pri vsaki hiši, ki je imela vinograd ali brajde, je melodija klopotca, ko je pihal veter, prijetno odmevala po pokrajini. Zven klopotcev je bil različen, ker so za »blajo«, po kateri udarjajo »macleki«, kladiva, uporabljali različen les. Najprimernejši les za »blajo«, je bil češnjev ali gabrov les, ki je bil odporen na obrabo, oddajal pa je lep zvok. Blaja mora biti pritrjena na »jarem« klopotca z jermeni, ker le tako lahko iz nje macleki izvabijo lep zvok.«
Letos je Društvo vinogradnikov Sv. Trojica v Slovenskih goricah postavitev klopotca že tretjič zaupalo družini Franca Rojka v Oseku. Ob vinogradu, ki je zasajen s 1000 trsi, stoji »štanga« s klini, na katero vsako leto postavijo klopotec. Tokrat se je postavitve klopotca zaradi corone udeležilo le okoli 60 članov društva in njihovih simpatizerjev. Kot gostje so se prireditve udeležili. nekdanji Rojkovi sodelavci, s katerimi je, kot voznik tovornjaka pri nekdanjem prevozniškem podjetju Špetransu, prevozil celo Evropo in del Azije. Posebni gostje prireditve so bili predsednik društva Marjan Klobasa, nekdanji predsednik, ki je društvo vodil 13 let, Peter Leopold in direktorica Zavoda turizem Sv. Trojica Anja Arih Korošec.
Klopotec je za postavitev pripravil Zdenko Rojko, pomagal pa mu je predsednik društva Klobasa. Navrh »štange«, ga je z avtodvigalom »posadil« Roman Kramberger podjetnik iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah. Ko je bil klopotec nameščen na »štango«, ga je, ker ni bilo vetra, zavrtel Zdenko Rojko. Po skupnem fotografiranju ob klopotcu, se je predsednik društva Marjan Klobasa zahvalil družini Rojko za gostoljubje in podaritev vina za pogostitev. Zahvalil se je tudi Zdenku in Romanu, ki sta klopotec varno spravila na štango iz katere bo v vetru oddajal svojo melodijo, klip, klop…, ter odganjal ptice, ob tem pa naznanjal, da prihaja jesen in čas trgatve. Prireditev se je končala ob veselem druženju in pogostitvijo, za kar je poskrbelo društvo. Vino za pogostitev pa je, kot je običaj, prispevala družina Rojko, ker ob njenem vinogradu stoji klopotec. (L.K.)
Fotografije: Ludvik Kramberger