Mnogi ne morejo verjeti, da mora Negovsko jezero biti brez kopalcev; Nekoč se jih je trlo, tudi iz Maribora
Iztekel se je poletni čas, ko se lahko kopalci namakajo tudi v naravi, na morju, rekah, jezerih, gramoznicah in drugih urejenih ali manj urejenih vodnih površinah. V še ne tako davni preteklosti so se, zlasti otroci, kopali tudi v vaških mlakah in večjih potokih. Mlak danes skoraj ni več, v potokih pa teče umazana voda, ali pa so regulirani v strugo, tako ne obstajajo več meandri, ovinki, kjer so se ustvarjali poglobljeni deli potoka ali reke, ki s svojo globino vode omogočali kopanje. Tudi v okolici Negove so imeli kopalci na voljo tri ribnike, kot so Klokečov ribnik in ribnik Gosijak. Ob pomoči RD Radgona, pa se je razživelo kopanje v Negovskem jezeru, ki so ga v preteklosti imenovali Ivanjski ribnik, kateri je dajal vodo grajskemu, pozneje Sitarjevemu mlinu.
Žal pa se je stanje pred leti spremenili in Negovsko jezero vsako poletje ostaja brez kopalcev, katerih se je v preteklosti trlo na tem biseru Slovenskih goric, kot so ga poimenovali. Sedaj pa, tudi ko zunaj termometer kazal tudi do 40 stopinj Celzija, na jezeru ni enega samega kopalca, redki pa so tudi obiskovalca. Tu in tam kakšen ribič namaka trnek in to je vse. Fotograf in rojeni Negovčan Ludvik Kramberger je izbrskal fotografijo, neznanega avtorja, iz okoli leta 1970, ko so še na jezeru bili postavljeni bazeni in skakalnica, ter privezi za čolne, ki jih je turistom posojalo TD Gornja Radgona. Kot kaže fotografija se je na jezeru trlo kopalcev, ki so prihajali od blizu in daleč. Največ jih je bilo iz Maribora. Tedaj so ob sobotah in nedeljah našteli po 2.000 in več kopalcev Največ kopalcev in obiskovalcev, prav okoli leta 1970, je obiskalo jezero, ko je TD Gornja Radgona odprlo nove lesene bazene, otroškega in za odrasle, ter skakalnico za skoke v vodo. Slovesnega odprtja se je udeležilo okoli 5000 obiskovalcev, večinoma kopalcev. Obisk je bil tako množičen tudi zaradi obiska znanega in priljubljenega mariborskega igralca Arnolda Tovornika imenovanega Štef, ki je prvi in to oblečen, iz skakalne deske skočil v jezero in požel veliko aplavza.
Sedaj pa so ostale samo skomine; lahko se le vprašamo, kdo ali kaj je uničilo »kopalni turizem« na Negovskem jezeru? Odgovor je na dlani; Uničili so ga načrtovalci obnove jezu, katerega so obnovili okoli leta 1984. Tedaj so odstranili bazene in razsvetljavo na jezu. Najhuje pa je, da so pri obnovi jezu znižali gladino jezera za najmanj pol metra. In kaj to pomeni za jezero? Voda je zaradi tega bolj onesnažena, ob tem pa se je, zaradi plitvine jezera, razbohotil rumeni lokvanj ali blatnik, ki pokriva sedaj večino jezerske površine. Če smo v preteklosti opazovali cvetenje belega lokvanja, ki je bil simbol jezera, sedaj na jezeru lahko vidiš le za vzorec te lepe rastline. Poznavalci trdijo, da so beli lokvanj delno uničili ribiči z naselitvijo rastlinojede ribe amorja, sedaj pa ga je izpodrinil rumeni lokvanj. Omeniti kaže, da je bil beli lokvanj zaščitena rastlina in ga je bilo prepovedano trgati. Da je tako, je beli lokvanj izražen tudi na priznanjih, ki jih za urejenost domačij v svojem okolju podeljuje TD Negova-Spodnji Ivanjci.
Domačini in vsi, ki si želijo nove oživitve Negovskega jezera so prepričani, da bi mu lahko povrnili staro slavo. Nič lažjega kot dvigniti nivo vode za več kot pol metra. To omogoča prelivno polje, ki je betonsko, katerega bi dvignili za pol metra, še boljše nekoliko več, in bi se s tem dvignil nivo vode na celi površini jezera, ki meri nekaj več kot 9 ha. S tem bi bila voda bolj bistra, izginilo pa bi tudi veliko rumenega lokvanja iz površine jezera. Zanimivo je, da med vsemi župani, ki so doslej vodili občino Gornja Radgona, kamor sodi Negovsko jezero, ga ni bilo, ki bi bil sposoben, pravzaprav voljan, zahtevati dvig vode v jezeru na višino, kot je bila v času, ko je še obratoval znameniti Grajski-Sitarjev mlin, ki pa je po skoraj 300 letni zgodovini tudi »zlezel vase«, saj ga praktično ni več. Najbrž bi se dalo spodbuditi sedanjega župana Stanka Rojka, ki se je kot mladenič neštetokrat kopal v tem čudovitem Negovskem jezeru. Strošek dviga prelivnega polja gotovo ne bi bil velik, in bi ga občina gotovo zmogla. S tem dejanjem pa bi povrnili kopalce in jim omogočili kopanje v naravi. Najbrž pa so tudi zasebniki, ki bi bili pripravljeni sodelovati, v slogu, denimo bližnjega Blaguškega jezera, ki je pravo nasprotje Negovskega jezera.
Domačin iz Negove, Branko Žurman je po drugi strani prepričan, da ni dovolj samo dvig površinskega izpusta na jezu za minimalno 40 cm. „Največja napaka je, ker je površinski izpust za dve tretjini prevelik in vsa površinska voda iz pritokov v trenutku odteče, tako da se nivo vode v jezeru sploh ne dvigne, čeprav bi naj bil novo zgrajeni jez 10 krat močnejši od prejšnjega, kjer je ob večjih padavinah voda iz jezera celo tekla čez sam jez, pa ni bilo nikoli nevarnosti, da se podre. Poleg površinskega odtoka pa sta možna še dva izpusta, in sicer glavni na sredini jezu, ki bi ob večjih padavinah z odprtjem poskrbel za odtok umazane vode iz globine jezera, ter odtok namenjen delovanju sedaj že porušenega Sitarjevega mlina. S tem bi se voda v jezeru obnavljala in bila seveda veliko bolj čista“, je prepričan Žurman, katerem se tudi zdi nezaslišano, da jezero ne omogoča nekdanjega odličnega blišča.
Sam je prepričan, da so za tako stanje odgovorni tisti, ki upravljajo z vodami, pa tudi po politični liniji bi se „lahko bolj potrudil župan občine Gorrnja Radgone, saj mu je situacija dobro poznana, ker stanuje v Negovi. Finančni vložek bi glede na pozitivne učinke bil zanemarljiv. Marsikdo bi dopust lahko poceni užival v naravi ob jezeru še posebej sedaj, ko zaradi korone odsvetujejo potovanja. Če se ne bo nič premaknilo pri razvoju turizma ob Negovskem jezeru pa predlagam, da lepo oblikovane kažipote »Negovsko jezero« zamenjajo za »Negovsko mokrišče«.
Namreč, ker voda iz jezera zaradi prevelikega izpusta takoj odteče, ostane v primeru toplega vremena in malo daljšega sušnega obdobja odtočni jarek iz jezera do reke Ščavnice suh in rakci ter druge živali in ribe v njem poginejo. Kako je mogoče, da upravljalec na 9 ha velikem jezeru ne more zagotoviti niti minimalnega pretoka vode majhnega potočka?“ se sprašuje Žurman
Po njegovem bi se tudi ustrezne inšpekcijske službe lahko angažirale in pregledale odtok fekalij, še posebej iz ene večje kmetije blizu jezera. „Tudi pri praznjenju greznic se gnojnica poliva preblizu samega jezera in njenih vodotokov. Zanimivo je, da pri starem jezu do presušitve potoka iz Negovskega jezera ni nikoli prišlo. Zanimivo je tudi omeniti, ker ob močnejših padavinah na velikem površinskem odtoku iz jezera sila vode »posesa« ribe, ki se pod jezerom zaletavajo v betonske ovire, je to priložnost za mimoidoče za bogat ribolov sicer poškodovanih krapov in drugih rib“, dodaja naš sogovornik.
Negovsko jezero nekoč in danes (Foto: Ludvik Kramberger)