Mirno in vročo nedeljsko popoldne na Gosposki ulici popestrile čebele, ki so se usedle za mizo, naročile pa niso ničesar
Letošnjo mokro in mrzlo pomlad si bodo gotovo še posebej zapomnili tudi čebelarji, ter tudi njihove pridne delavke čebelice, ki so večinoma bile lačne, saj prepogosto niso mogle na pašo. Zaradi tega je tudi manj pridelkov, sadja in zelenjave, ki je odvisno od čebeljega opraševanja. Kljub vsemu pa življenje gre naprej in tudi čebelje rojenje z njim, kar je nekaj naravnega in navadnega, česar se ni potrebno bati. „Rojenje je najpomembnejša faza v življenju čebelje družine, ki zagotavlja obstoj družine (Babnik et al., 1998). Je najbolj nenavaden (spektakularen) dogodek v življenju čebel. Zrak je poln na tisoče brenčečih čebel, ki iščejo matico in prostor, kjer bi se zbrale v grozd. Ko se zberejo v grozd, se delavke hitro organizirajo in začnejo iskati novo gnezdo (Winston et al., 1987). Večina rojev izleti sredi pomladi (maja ali junija). Neposredne priprave na rojenje se začnejo 2-4 tedne pred izletenjem prvega roja, ko število delavk v družini hitro narašča. Najpomembnejša priprava je vzreja nove matice. Ko se v družini razvija mlada matica, je družina pripravljena na rojenje,“ poudarjajo pri uglednem štajerskem čebelarstvu Cesar.
Ne glede na to pa se ne zgodi pogosto, da bi se čebele množično pojavile med ljudmi, saj običajno poiščejo svoj novi dom v gozdu, sadovnjaku, na drevesu ipd. Minulo nedeljo pa se je roj čebel zatekel v središče Maribora, mimoidoči so ga opazili zgodaj popoldan, ko se je ustavil kar na terasi lokala Papagayo na Gosposki ulici, ki je ob nedeljah zaprt, zato so imele tam čebelice precejšen mir za pristanek. Dobesedno so se usedle za na stol in mizo ter okrog nje, naročile pa niso nič, najbrž pa bi jim dobrodošlo kaj sladkega. Seveda med ljudmi ni bilo panike, saj gre za naravno obnašanje teh živali, tako imenovanega rojenja čebel, ko se del družine z matico odseli na novo lokacijo. Kot je dejala Lara Mihajlovič, vodja lokala Papagayo, je vse skupaj bilo sila zanimivo in vse skupaj se je srečno končalo. „Ko smo prišli mi sem, ni bila to ena, deset, sto čebel, to jih je bil po mojem milijon. Bil je cel roj čebel in je šel v bistvu naključno mimo čebelar – tako so vsaj meni rekli – in jih je videl, prinesel opremo in jih polovil.“
V štajerski prestolnici Mariboru je sicer kar nekaj urbanih čebelnjakov, med njimi celo policijski, sicer pa lahko roj ob selitvi opravi pot, ki je dolga tudi po nekaj kilometrov – zato ni znano, od kod so prišle, in če so sploh te bile mariborske. Klicu na 112 se je odzval ugledni čebelar Marko Cesar iz bližnjega Razvanja, ki je roj spravil na varno in ga tudi oskrbel. Kot je pozneje povedal, je to v bistvu naravni pojav, to je bil čebelji roj, ki je v bistvu zapustil čebeljo družino in je iskal novo domovanje. Čebelar Cesar je tudi povedal, da je v takšnem primeru najpomembnejše najprej najti matico, ostale čebele ji sledijo: „S prvim poskusom sem ulovil matico, tudi sam sem jo našel v tej gneči čebel. Ker matica je večja, tudi malo drugačne barve in če si malo bolj pazljiv, lahko tudi matico najdeš.“
Pojave rojenja čebel navadno opažamo med aprilom in avgustom, v tem času pa se zatečejo na drevesne veje, fasade, razpoke in tudi v dimnike in zračnike – tudi v tem primeru je najbolje čim prej poklicati 112 ali lokalnega čebelarja, če opazite pobegli roj čebel pa lahko pokličemo tudi bližnje čebelarsko društvo. O tem Mojca Anzeljc iz Medenih zgodb pravi: „Če opazite roj čebel, ki se je naselil pri vas, je potrebno poklicati čebelarsko društvo ali pa kakšnega čebelarja, ki bo prišel in bo ta roj čebel ulovil.“ Enako o pobeglih rojih čebel opozarjajo tudi iz Čebelarske zveze Slovenije: „Čebelje družine se počasi razvijajo in kmalu bodo čebele toliko razvite, da bo napočil čas njihovega razmnoževanja, rojenja. Veliko rojev pa čebelarjem pobegne in nato v naravi propadejo.“ ČZS prosi vse, ki opazijo pobegle roje – ti se ponavadi zadržujejo na drevesih na vrtovih – da to sporočijo na tajništvo zveze, ta pa bo poskrbela, da bo nekdo od čebelarjev prišel po roj in ga rešil pred propadom.
Rojenje čebel je sicer najpomembnejša faza v življenju čebelje družine, zrak je poln na tisoče brenčečih čebel, ki iščejo matico in prostor, kjer bi se zbrale v grozd. Večina rojev izleti sredi spomladi, prvi pa se po njihovih izkušnjah lahko pojavijo že prvi teden v aprilu, zadnji pa tudi vse tja do konca avgusta. Na družbenem omrežju Facebook smo te dni zasledili objavo Mojcike Papič, na kateri je prikazan večji roj čebel, ki se je naselil na češnji v kraju Gančani v občini Beltinci. In to ni nič pretresljivega; Tudi vi, v primeru, da naletite na roj čebel, se nikar ne ustrašite, saj so to samo čebele, ki potujejo in se ustavijo zgolj za dan ali dva…
Čebelji pik – kako si pomagati?
Pred pikom čebele se najlažje zavarujemo, tako da ostanemo mirni v njeni prisotnosti. Če pa do pika pride, pa je postopek prve pomoči razložil Aleksander Jus, pomočnik direktorja za zdravstveno nego v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor: „Najbolj pomembno je, da poskušamo izvleči želo, torej pogledamo, če je torej na tistem mestu vboda črna pika. To pomeni je želo še noter. Nato takoj začeti s hlajenjem, mesto vboda torej hladimo. Seveda zaplete se lahko pri tistih, ki so hujši alergiki in so znani, da pride do nekih hujših oblik alergije, zlasti do otekline dihalnih poti.“
Fotografije: Borut Ambrožič (Predsednik Hortikulturnega društva Maribor- čebelarska sekcija) in Marko Cesar (čebelar), ter Mojcika Papič.