Čeprav si gotovo nihče ne bi želel, da bi spet imeli bankovce s številnimi ničlami, ki pa niso bili posebne vrednosti, je zanimivo nekoliko pogledati v preteklost, na območju naše nekdanje skupne države. V bivši Jugoslaviji (1943 – 1991) je bil v obtoku le en bankovec s podobo Josipa Broza Tita.
Gre za bankovec za 5000 dinarjev iz daljnega leta 1985. Tisti malo starejši se tega spomnijo, težko pa bodo vedeli, da je poleg SFRJ še kakšna država imela Titovo podobo na svojih bankovcih. Posebna zanimivost je, da je imela ta država bankovec s podobo maršala v obtoku, še preden je SFR Jugoslavija začela uporabljati podobo Josipa Broza na apoenu za 5000 dinarjev.
Gre za Republiko Gvinejo, afriško državo, ki je leta 1971 uvedla novo valuto in jo poimenovala sili. Ta beseda v njihovem jeziku pomeni – slon. „Leta 1980 je centralna banka Republike Gvineje na svoj največji bankovec za 500 silijev postavila podobo Tita, maršala in dosmrtnega predsednika SFRJ,“ je na svojem YouTube kanalu razložil srbski numizmatik Zlatko Višćević. Bankovec za omenjenih 500 „slonov“ je, po poročanju spletnega medija Bizportal.rs, v obtoku bil približno pet let, do leta 1985. Ta bankovec v svetu numizmatike ni posebej pomemben, je pa zgodovinsko zanimivo, da so se v tej zahodnoafriški državi odločili Tita postaviti na državni denar. „Ko so ljudje prikazani na bankovcih neke države, potem so v večini primerov zanjo pomembni in imajo z njo neposredno povezavo. Zelo nenavadno je, da je na njih upodobljen voditelj druge države. Še bolj nenavadno je, da afriška država, ki se je izpod kolonialne oblasti osvobodila šele leta 1958, že 23 let pozneje na svoj bankovec napiše Evropejca in belca,“ pojasnjuje Višćević, ki dodaja: „Na ostalih bankovcih iz te serije so poleg Tita upodobljeni tudi drugi tuji politiki, kot so: maroški kralj Mohamed V., nekdanji predsednik Gane Francis Kwame Nkrumah, nekdanji predsednik vlade Demokratične republike Kongo Patrice Lumumba in drugi. Tema te serije bankovcev, kamor sodi tudi tisti z likom Tita, je antikolonializem in antiimperializem. Vsem tem ljudem je skupen boj proti kolonializmu, za neodvisnost svojih narodov in držav. Tito je bil na tem bankovcu umeščen v obdobju, ko je bila Republika Gvineja del gibanja neuvrščenih, sam Tito pa je bil eden glavnih voditeljev tega gibanja.“
Poleg očitne denarne oz. plačilne vloge ima denar v vsaki družbi tudi propagandno vlogo. Ob tem, da z denarjem plačujemo vse, kar potrebujemo za življenje, ima slednji tudi politično in propagandno vlogo, zato je z denarjem mogoče poslati določeno sporočilo javnosti. „Običajno so izdajatelji denarja banke, za katerimi stoji država, zato so bankovci motivi in vsebine, za katere država želi, da jih vidijo njeni državljani. Ko gre za denar, potem gre praviloma za vladarje te države, pomembne osebnosti iz zgodovine, politike, znanstvenike, pisatelje, umetnike itd.,“ pojasnjuje v svojem prispevku numizmatik Zlatko Višćević.
Šele konec leta 1985, dobrih pet let po njegovi smrti in šest let pred smrtjo države, se je SFRJ odločila, da bo podobo Josipa Broza Tita umestila na en bankovec, in sicer na bankovec za 5.000 dinarjev, ki je bil takrat najvrednejši. Na njenem obrazu je bila Titova podoba, na hrbtni strani pa BiH mestece Jajce, kjer je nastala FLRJ. Ta motiva sta imele nalogo pozivati k enotnosti države, ki je že začela pokati po šivih…
