Vrhunska kapljica na 13 „Štefanovi trgatvi 2019“ pri vinskem vitezu in uspešnem podjetniku Štefanu Pavlinjeku v Prekmurju
Izmed
številnih božično-novoletnih prireditev, ki se odvijajo v zadnjih
dnevih leta 2019, eno častnih mest pripada tudi „Štefanovi
trgatvi“, ki je že trinajstič potekala v Polani pri Murski
Soboti. Čeprav je namreč v zadnjih letih v vinorodnih okoliših
Slovenskih Goric, Haloz, Prlekije in Prekmurja, zaradi vremenskih
razmer vedno manj predikatnih, poznih, ledenih in podobnih trgatev
(Miklavževa, Lucijina, Božična, Silvestrska, Novoletna, trgatev
Treh kraljev, Antonova, Prešernova, Svečnična…), nič ne more do
živega Štefanovi trgatvi. Ta je še posebej nenavadna, kajti dokler
vse druge trgatve potekajo v vinogradu, Štefanova trgatev, pa je
letos potekala že trinajstič, kar na dvorišču, nad parkiriščem
in gostinskim vrtom. Ugledni prekmurski podjetnik Štefan Pavlinjek,
hkrati pa tudi vinski vitez in konzul Pomurskega omizja Slovenskega
reda vinskih vitezov, je namreč pripravili 13 „Štefanovo trgatev“
na dvorišču znane prekmurske gostilne Lovenjak v Polani pri Murski
Soboti. Gre namreč za več kot 150 let staro gostilno, ki so jo
Pavlinjakovi že pred leti, prevzeli od takratnih lastnikov. Ob njej
pa raste, priče vedo povedati, da več kot 150 let stara trta
francoskega izvora “gamay”, ki nudi lepo senco celotnemu
vrtu na gostilniškem dvorišču, ter bližnjem parkirišču.
Letošnja trgatev, ki je bila kar „topla“, prava pomladna,
kajti temperature so se za letni čas dvignile visoko nad ničlo, se
je kot veno začela v „Mitjevi lekarni“, kjer izredni prof. dr.
Mitja Slavinec, zet slavljenca Štefana Pavlinjeka, sicer dekan
Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kateremu
so nedavno slavnostno predali akademske insignije, vsakemu
obiskovalcu ponudil kakšno izmed približno 20 „žganih zdravil“,
bodisi proti zastrupitvi, zgagi, zaspanosti, glavobolu…
Tudi na letošnji, 13. trgatvi je bila zraven več deset „trgačev“,
od blizu in daleč, iz Slovenije in tujine, in spet je bilo sila
prijetno in veselo. Največ se je jedlo in pilo, potem so eni trgali,
drugi stiskali…, pa spet pokušine vin. V ospredju so tokrat, kot
se spodobi, bili vinski vitezi pomurskega omizja, Slovenskega reda
vitezov (prišli so tudi madžarski viteški kolegi), pa poslovni
partnerji in prijatelji družine Pavlinjek, pa družinski člani,
sorodniki, sosedje…. In potem, ko so (skupaj okoli 120 trgačev)
potrgali grozdje in stisnili dobrih 300 litrov sladkega „gamaja“,
ki je meril okoli 120 okelsov, so se vsi prepustili veselemu
druženju, kjer so prisotne razvajali domači gostinci. Med drugim so
poskusili tudi nekaj minulih letnikov Štefanovega vina gamay“, in
ga družno pohvalili. Letos so sicer stisnili nekoliko več vina kot
lani, a to ni najbolj pomembno, enako ni pomembno, ali bo letošnji
letnik suhi jagodni izbor, samo jagodni izbor, ali pa samo izbor.
Kapljica je po splošni ugotovitvi odlična in vitez Štefan jo bo v
naslednjih tednih in mesecih odlično došolal, tako da bo „Štefanov
gamay 2019“ gotovo našel samo izbrano družbo in prave poznavalce
vrhunskih vin. Tudi sploh je letnik 2019 pri Pavlinjakovih bil
odličen tako po kvaliteti kot kvantiteti, in ob kulinaričnih
dobrotah je „Anino vino“ prav lepo teklo…
Gamay je sicer
sorta vina, ki ima več kot trideset različnih variacij (podvrst,
klonov). Po rangu gre od masovnic- slabših vrst, do visokih
kvalitet. Ime je dobil po kraju Gamay (okrožje Saint-Aubin,
Francija), vendar ima veliko sinonimov: Petite bourgugnon, Plant
Limagne, Plant de Montlambert (Francija); Grosse Dole, Salvagnin
(Švica); Carcaironne (Italija); Burgundi Nagyszemi(Madžarska) ipd.
V Franciji raste največ v Beaujolais-u, najdemo jo pa tudi v Loire,
Lyonnais, južni Franciji, kakor tudi izven Francije (Kalifornija,
Švica, Avstrija, Slovenija, Kosovo…). Vendar je pa Gamay iz
granitnih peskov Beaujolais-a , iz posestev Moulin-a-Vent, Morgon,
Fleurie med najbolj iskanimi na svetu in seveda tudi med dobrimi
(čokolada , breskev, višnja, gozdno jagodičevje,…), ki z lahkoto
konkurirajo modrem pinotu. Večkrat “velike poznavalce”
zavede, da dajejo vse Gamaye v en koš; seveda ta slabi. Trta kot
taka nima znanega izvora, vendar je bila znana že Rimljanom. Za malo
slabše poznavalce so najbolj znani seveda Gamay-i v mladih vinih.
Tukaj so Francozi znali napraviti dobro muziko- kam z viški rdeče
masovnice, ki da lažje, zelo pitno vino; nekaj podobnega, kot je pri
nas s cvičkom. K nam ga je kot prvi večji kontingent pripeljala PS
Styria (Fric Degen,…), nato pa Slovin, ki ga je razselil tudi po
Kosovu (“Kosovski Game”). Kot rečeno imamo v Sloveniji več
različnih podvrst, ki pa jih je ljudski glas prekrstil v barvarice
ali na srbskem in hrvaškem govorečem področju
“Bojadiser-Bojadiserica” (verjetno pojugoslovanjeni
približek iz fr. Boisseur, kot se imenuje ena od podvrsti; imamo pa
še nekaj “klonov”, ki imajo druga imena; n.pr.:Bois
Dessert,…). Vendar je pa nekaj podvrst in seveda klonov med
poznavalci zelo cenjenih. Pri nas v Sloveniji je bilo več poskusov
priti do dobrega ,stabilnega vina , vendar je bil uspeh zelo pičel,
ker, kot izgleda je poleg “terroir-ja” tudi pot, od
pravilno dozoretega grozdja do predelave v dobro, polno, časovno
stabilno vino, izjemno zahtevna.
