Predstavili so knjigo zgodovinskih paberkov: Lenart in osrednje Slovenske gorice v časopisnih stolpcih, na radijskih valovih in TV zaslonih
Po nedavni knjigi, s predstavitvijo zgodovine katoliške športne organizacije Orel v Slovenskih goricah, je zgodovinar, publicist in novinar, dr. Marjan Toš, sedaj javnosti predstavil svojo drugo publikacijo ustvarjeno v letu 2023, z naslovom Medijska podoba osrednjih Slovenskih goric. Zanimivo branje je javnosti predstavil v lenarški kavarni K’Fe, v knjigi pa je zbral časopisne objave od prve svetovne vojne do danes, torej 105 let. Pogovor z avtorjem je povezoval odgovorni urednik Ovtarjevih novic in Ovtar24.si Zmago Šalamun, ki je knjigo kot direktor založbe Kreativna PiKA tudi izdal. V zadnjih štirih desetletjih so mnoge zgodbe nastale izpod njegovega peresa, saj je in še, kljub pokoju, piše za številne medije. Svoje domače Slovenske gorice Lenarčan zelo dobro pozna. Zbirki podob, ki so nastajale zlasti na osnovi branja časopisnih stolpcev in poslušanja radijskih valov, je v najnovejšem času dodal še spremljanje medijskih podob preko televizijskih ekranov in svetovnega spleta. Enako kot prejšnjo Toševo knjigo o Orlovski organizaciji, je tudi publikacijo s pomenljivim naslovom Medijska podoba osrednjih Slovenskih goric, izdala Založba Pika iz Lenarta, in sicer v okviru evropskega projekta komuniciranja in informiranja javnosti v okviru lokalne samouprave.
V zadnji publikaciji se zrcalijo medijske podobe in zgodbe kot del zgodovinske preteklosti tega območja od prve svetovne vojne do danes. In o skozi zgodovinske vire, ki jih predstavlja časopisje vsakokratnega časa in skozi zabeležke skrbnega osebnega spremljanja dogajanja v novejšem času v kontekstu novinarja – poročevalca. Kot rečeno je njen avtor dolgoletni novinar, dopisnik – poročevalec iz Slovenskih goric za več medijev, publicist in zgodovinar dr. Marjan Toš. Ker slovenskogoriške zgodbe dobro pozna, jih opisuje tako, kot jih je videl in podoživljal. Iz svojega zornega kota, zato je v uvodu h knjigi posebej poudaril, da ne gre za nobeno zgodovinsko poglobljeno študijo, pač pa za zbirko podob, ki so nastajale na osnovi branja časopisnih stolpcev in poslušanja radijskih valov, kateremu je v najnovejšem času dodano še spremljanje medijskih podob preko TV ekranov in spleta.
Njegov skoraj stoletni novinarski mozaik prinaša veliko koristnih in uporabnih informacij. Knjigo bogatijo številne dokumentarne fotografije, ki ji dajejo dodano vrednost. Žal je bila zasnovana obširneje, a jo je moral avtor tudi zaradi evropskih rokov okoli izdaje nekoliko skrčiti, tako da jo bo mogoče v bližnji prihodnosti zgodovinarsko izboljšal, izpilil, odpravil napake (te se vedno najdejo, sploh če avtorja in izdajatelja preganja čas) in na njeni osnovi napisal novejšo zgodovino osrednjih Slovenskih goric. Vsaj tako je obljubil. Recenzenta knjige sta bila avtorjeva dolgoletna novinarska kolega Stanislav Kocutar iz Radia Maribor in Melita Forstnerič Hajnšek, dolgoletna urednica kulturne rubrike Večera. Vodilo piscev pred skoraj devetimi desetletji je bilo dvojno: da zapisana beseda ostane in da je treba v množici dogodkov izluščiti tiste, ki bi utegnili imeti določeno vrednost tudi za nekoga iz vrste prihodnjih rodov bralcev, je med drugim zapisal Stane Kocutar. »Brez dvoma lahko zatrdim, da je podobno načelo od samega začetka nastajanja zgodovinskih paberkov Slovenskih goric spremljalo tudi našega avtorja. Čeprav je bil sodobnik dogajanja šele v zadnjih dobrih štirih desetletjih, je segel tudi nazaj in s pomočjo dostopnih virov ustvaril vsebinsko bogato kronologijo dogajanja v okolju Slovenskih goric. Pričakovanje, da bo za posamezno okolje zajeto prav vse, kar se je usodnega ali vsaj zanimivega v obravnavanem obdobju dogajalo, je seveda preambiciozno. Avtor je zbral in zapisal tisto, za kar je našel zanesljiv vir, zato ne gre pričakovati odgovorov na prav vsa vprašanja. Zanesljivo se bo v konkretnem okolju našel poznavalec krajevne zgodovine, ki bo k zapisanemu lahko še kaj dodal. Prepričan sem, da je bil prav to tudi eden od namenov avtorja, ki dobro ve, da se popolnosti pri nastajanju takšnega dela vedno zgolj približujemo in jo zelo redko dosežemo«, je sklenil spremno besedo Stanislav Kocutar.
Melita Forstnerič pa je dodala, da je avtorjeva več kot stoletna zgodovina Slovenskih goric skozi medijsko sliko pomembno avtorsko delo, ki bo za vedno zapisalo ta del Slovenije na zemljevid območij, ki so aktivno sodelovala v vseh vojnah in mnogih pomembnih dogodkih skozi čas: »S strokovno pinceto, politično razbremenjeno in poznavalsko predstavlja tudi razvoj novinarstva skozi čas. Njegova zakoreninjenost v domačem okolju je vsega spoštovanja vredna, je sijajen primer tega, kako z vsemi profesionalnimi vatli, na potrebni distanci, pa hkrati do zadnjega vlakna predano in iskreno, motriti svoje okolje skozi tek stoletja in poskrbeti, da se za zmeraj vpiše v zgodovinski spomin in na zemljevid vsega nacionalno pomembnega. Okolja, ki imajo take kroniste, so privilegirana«.
Podobno kot mnogi bralci, tudi uredništvo založbe Pika iz Lenarta pričakuje, da se bo Toš še naprej lotil nadaljnjega raziskovanja medijska krajine osrednjih Slovenskih goric. Že prva knjiga ponuja slikovit prikaz medijske podobe v Slovenskih goricah od prve svetovne vojne do danes. Ko bo prišle še drugi del, bo bralec z občutkom in s poglobljenim razumevanjem preteklosti lažje vlekel vzporednice, ki povezujejo lokalno novinarstvo današnjega časa s preteklimi obdobji in razkrivajo možne smeri njegove prihodnosti.
Fotografije: Kreativna Pika