V Halozah ne domujejo le kurenti, temveč tudi grozljivi krampusi, ki ob pustu prihajajo med ljudi, jih razveselijo, malo prestrašijo…
Danes je pust in s tem zadnja priložnost, da bi veseljaki pod različnimi maskami pregnali letošnjo zimo in vse drugo kar tačas ni dobro. Žal jim slabo kaže, kajti očitno se bo nadaljevala zima, še posebej je žalostno, da se nadaljuje tudi katastrofalno ubijanje ljudi in uničevanje njihovega premoženja v Ukrajini. Letošnji pustni čas pa bo ostal v spominu, da je „pregnal“ ukrepe povezane s covih-19, in prav zaradi tega so marsikje po državi, z osrednjim karnevalskim mestom v tem delu Evrope, Ptujem na čelu. Norčevanje in sploh dogajanje v najstarejšem slovenskem mestu, kjer ni manjkalo različnih mask, so tudi letos iz Haloz prišli „Beli demoni in Črni angeli“, da prestrašijo meščane. Priplazile so se visoke, strašljive postave, z ostrimi rogovi, strašnimi velikimi očmi in toplimi kožuhi…Najbolj „strašni“ udeleženci povorke na Ptuju so dejansko bili videti grozljivi in mnogi težko verjamejo, da bo po jutrišnji Pepelnici in nato med 40-dnevnim postom do Velike noči, še vedno zima.
Grozljive podobe parkljev iz Haloz, mimogrede otroke strašijo tudi ob sv. Miklavžu, sicer podobe krampusov, ki so sicer bolj znane iz Avstrije, kjer redno organizirajo tradicionalen dogodek ‘krampuslauf’, so resda prišle pomagati preganjati zimo, s so močno prestrašili vsaj nekatere Ptujčane in Ptujčanke ter njihove goste. A brez skrbi, tistim, ki so bili pridni, niso nič naredili. Po stari mitologiji so krampusi s svojimi rogi in sploh podobo, strašili le otroke, ki so si to prislužili s svojo nemarnostjo. Zato so tudi Žetalski krampusi, skupini Krampusov Iberlauf in Veselih Krampusov, pritegnili posebno pozornost večine obiskovalcev. Že od pričetka pustovanja na Ptuju so ulice zajela tudi omenjena grozljiva bitja, ki jih grejejo topli kožuhi, ob pogledu na oči, ki se svetijo, iz ust pa teče sveža kri, pa se še tako ravnodušnemu človeku naježijo kocine. Krampuse ali parklje, so sicer poznali na alpskih in podalpskih območjih, a ne gre pa za pustne like, temveč za spremljevalce sv. Nikolaja. Le kdo se ne spomni svojih otroških dni in strahu pred temi pojavami, ki spremljajo dobrega moža. Po navadi so imeli s seboj tudi kakšne palice, s katerimi so kaznovali poredne otroke.
Haloške kramupse je v Ptuj pripeljal Mihael Kos iz Čermožiše pri Žetalah, ki ima nenavadnega a zelo zanimivega konjička. Predvsem pa ljudi drevo in zabavo. Tako se je, kot samouk „lesar“, več let ljubiteljsko ukvarjal z obnovo in urejanjem stara razpel, križev in podobnih reči. Tako si je iz ljubezni do ročnega dela nabavil opremo in orodje, s katerim je v življenje izdolbel prvega haloškega krampusa. „Ljudje pri nas niso še seznanjeni z likom – to je ‘parkelj’, ki ga poznamo vsi. Lani se je začela zbirati skupina parkljev, tako smo se najprej poimenovali. Iz Haloških parkljev so postali Žetalski krampusi, kar se je med ljudmi bolj prijelo,“ pove ljubiteljski izdelovalec mask Kos, ki za maske, ki si jih nadenejo krampusi, uporablja sveži les, ki ga oblikuje v obraz, nato les izdolbe, da si jo lahko natakne na glavo, sledi barvanje maske in oblikovanje oči, kamor lahko vtakne tudi električne lučke. Na maske natakne tudi rogovje. Delo je kreativno, čisto vsaka maska je edinstvena, za masko pa v povprečju porabi med 40 in 50 ur dela. Maske lahko tehtajo med kilogramom in pol in celo petimi kilogrami. Teža je odvisna od rogovja, zato Kos predvsem za otroke priporoča manjše, lažje roge.
Naš sogovornik pove, da le grozljiv obraz ne naredi krampusa, saj so slednji odeti v dolge kožuhe, s seboj imajo zvonce, krogle, košare, nekateri celo nagačene živali. Pa še to ni vse, kajti potrebne so tudi obleke, ki jih kot pravi Kos priskrbijo sami, saj si kupijo kože in sešijejo obleke. Nekateri haloški krampusi pa si obleke pripeljejo tudi iz tujine. V skupini Žetalskih krampusov je med 10 in 20 oseb, medse pa sprejemajo tudi ženske in otroke, celo osemletnika imajo med krampusi. Člani so iz občin Žetale in Majšperk. Mihael Kos nam je tudi zaupal, da kramusi kot spremljevalci Miklavža, obiščejo tudi otroke, a ker so ti pridni, jih ne strašijo do solz. Pridni celo dobijo kakšno darilce. Izdelovalec mask iz Žetal nam še pove, da so veseli, če jih kdo povabi na kak dogodek in se z veseljem udeležijo. Med tokratnim sprehodom po Ptuju so sicer med najmlajšimi tekle krokodilje solze, toda haloški krampusi so jih z nežnim pristopom hitro pomirili. „Mi delimo bonbone. Če dobiš bonbon si boljše volje. Skupina je nastala, da otrokom pričara pristen, lep dogodek v času miklavževanja. „Naš namen je, da razveselimo ljudi, da jih malo prestrašimo, da vidijo, da ni nič takega,“ pove Miha, ki je vedno rad delal z lesom. V rezbarjenju se je preizkusil že kot najstnik, marsikaj je naredil ali obnovil, a svojo pravo strast je odkril šele pred par leti, ko je izdelal svojo prvo leseno masko s podobo parklja, krampusa, hudiča oz. demona. „To me je navdušilo. Sčasoma sem pridobil občutek za velikost in proporce, nabavil sem tudi primerno orodje. Sem popoln samouk, a danes lahko, če le imaš malo talenta in si vztrajen, številna znanja črpaš z internega,“ nam je povedal Kos, čigava vsaka maska je unikat, ob tem dodaja: „Masko si najprej zarišem oz. splaniram, potem zanjo izberem primeren kos lesa. Največkrat uporabim sveži les zelenega oz. gladkega bora iz domačega gozda, včasih mi kdo kak kos lesa tudi podari. Grobe mere oz. konture maske zarežem z motorno žago, potem se začne ročno delo, torej rezbarjenje lesa z dleti.“
