Cvetoče rastišče narcis, ki je dve leti samevalo, zopet privablja občudevalce
Narcise, rod čebulnic, ki domujejo v Evropi, Severni Afriki in Aziji ter dosegajo višino med 20 in 45 cm, niso avtohtone cvetlice Slovenskih goric. Prav zato je rastišče narcis na pobočju negovskega gradu v Negovi nekaj posebnega. V Sloveniji so najbolj znana divja rastišča narcis ali kovačnic z belimi cvetovi na Golici, a tudi pod negovskim gradom so čudovite. Negovski grad, ki ima najbolj ohranjeno obzidje med gradovi v Sloveniji in je spomeniško zaščiten kot kulturni spomenik prve kategorije, je zelo obiskan od turistov, ki torej v tem času občudujejo tudi narcise. Del negovskega gradu, ki je leta 1938 pogorel, je sedaj obnovljen, enako tudi novejši del gradu, najstarejši pa še čaka na obnovo.
In dokler je o gradu znanega marsikaj, ni ugotovljeno kdaj je bil grajski hrib nasajen s temi lepimi spomladanskimi cvetlicami. Čeprav so v preteklosti narcise, ki so jih populili na grajskem rastišču, zasajali tudi ob številnih domačijah, se te povsod niso razrasle. Vseeno je iz tega nastalo nekaj večjih rastišč, ki se nahajajo v bližini Negove. Take so ob Perkovi in Žižkovi domačiji v Lokavcih, Bratuševi domačiji na Gornjih Ivanjcih in Plojevi domačiji v Negovi, nadvse uspešne. Lepota cvetov in njihov vonj pritegneta mnoge turiste, ki si ogledajo obnovljen negovski grad in okoli gradu urejene vrtove zdravilnih zelišč, ki jih je hvalevredno uredil znani, pred leti preminuli zeliščar iz Gornje Radgone, Andrej Coklin. Rastišče narcis pod negovskim gradom je spomeniško zaščiteno, zato jih ni dovoljeno trgati ali puliti. Ob našem obisku smo srečali družino z otroci, ki so bili nadvse navdušeni nad tem rastiščem narcis. Kot so dejali, so prvič v živo videli toliko cvetočih narcis…
Kakorkoli že, v radgonski občini, morda tudi v Slovenskih goricah in širše po Pomurju, najbrž ni kraja, ki bi se ponašal s tako velikim rastiščem narcis, kot je naravno rastišče narcis na grajskem pobočju v Negovi. Tam je, kot tudi v času pandemiji covid-19, ko je vse mirovalo, letos spet videti čudovit beli tepih narcis, ki tod cvetijo že stoletja. Postaviti se na rob cvetoče površine je dvojni užitek; videti lepoto cvetov in čutiti čudoviti vonj, ki ga oddajajo cvetoče narcise. Po prepričanju poznavalcev, na pobočju srednjeveškega gradu v Negovi se je tako ohranilo najstarejše rastišče travniških narcis na tem območju Slovenskih goric. Ni uradnih podatkov, kdo in kdaj jih je tam nasadil, zanesljivo pa je rastišče, po trditvah najstarejši prebivalcev Negove, staro več kot 100 let. Po zaslugi negovskega grajskega rastišča je nastalo v okolici še nekaj zelo velikih in lepih rastišč, kjer so narcise v preteklosti nabirali za rezano cvetje in ga prodajali na Gosposki ulici v središču Maribora, da so si prislužili nekaj denarja. To so počeli zlasti otroci, ki so si na tak način prislužili denar za šolske potrebščine.
V preteklosti si je narcisno znamenitost, pa tako tudi negovski grad, ogledalo veliko turistov. Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci je namreč prejšnja leta, nazadnje pred korono, ko zacvetijo narcise, običajno v prvi polovici aprila, pripravili odmevno in dobro obiskano prireditev “Pohod med narcisami”. Vedno je pod Negovski grad veliko ljubiteljev narave, razen minuli dve leti, ko je cvetoče rastišče narcis zaradi epidemije, samevalo. „Odkar pomnim, v OŠ sem hodil v Negovo, vsako leto obiskujem ta prečudoviti z narcisami porasli travnik. Pogled na njegovo belino in vonj, ki se širi v okolico, je nekaj prečudovitega. Jaz mislim, da je to pravo poživilo po dolgi zimi, katere v zadnjih letih praktično ni. Moram pa reči, da je bilo v preteklosti še več narcis in tedaj smo jih smeli tudi trgati. Mnogi so si tod nakopali čebulic in jih posadili ob domovih. Kot mi je znano je veliko narcis bilo uničeno s prezgodnjo košnjo, posebno z umetnim gonjenjem. Sreča je, da so danes zaščitene in jih je prepovedano trgati,“ nam je med negovskimi narcisami razlagal 85-letni Ludvik Kramberger, nekdanji domačin iz Negove, sicer pa Radgončan.
Čudovit je pogled na cvetoče narcise na pobočju gradu v Negovi (Foto: Ludvik Kramberger in Tamara Vogrin-Tara)