Naš sodelavec in kolega kljub „zrelim“ letom še zdaleč ne odneha
Francija Klemenčiča, rojenega 29. januarja 1941, torej tik pred drugo svetovno vojno, ni potrebno posebej predstavljati. V širšem radgonskem okolju ga mnogi poznajo kot nekdanjega uspešnega socialnega delavca, kot dopisnika pa številni bralci časopisov in revij, ki so in še izhajajo v Sloveniji. Med dopisnike se je vpisal s prvim prispevkom v dnevniku Delo, za katerega je zaslužen tedanji vodja socialne službe tedanje občine Gornja Radgona. Tedaj, bilo je leta 1965, mu je njegov vodja Tone Raus, ki je nedavno preminil, naročil naj zapiše nek dogodek in ga pošlje na Delo. Prav to ga je pripeljalo med uspešne dopisnike, saj še se danes s svojimi zanimivimi prispevki oglaša v časopisih, revijah in seveda v našem mediju Bakos.si, ki bi brez njegovih prispevkov gotovo bil manj zanimiv.
Naš namen je tokrat napisati, da je Franci, tako ga kličejo, tudi vnet rekreativec, ki se zlasti rad potepa v naravi. Več kot 40 let pa vsak torek hodi k telovadbi v radgonsko dvorano Partizan, kjer s prijatelji igra košarko. Tako tudi ni čudno, če se vsako leto udeležuje tudi Maratona treh src, ki se je letos odvijal že 42-tič. Sam je izpustil le tri, tako da je letos tekel že 39-tič. O svojih nastopih nam je povedal: »Letos sem nastopil 39. Na prvem maratonu nisem sodeloval, pa še pozneje dvakrat. Vsaj tri krat sem bil na 21 kilometrov pred prvo žensko. Takrat še ni bilo tekačic iz Afrike. Najboljši čas na 21 kilometrov sem imel pri svojih 50 letih in to eno uro,31 minut in 10 sekund. Letos sem tekel podobno kot lani 5 kilometrov. Moj čas je bil 36 minut in 4 sekunde, kar je približno pol minute hitreje kot lani.«
Na besedo tek, nam je Franci povedal zanimivo misel njegovega pokojnega soseda, ki je dejal: »Prej pojdi od doma in ti ne bo treba teči«. Pravi, da je bilo prva leta po vojni kar nekaj sramotilnega za tiste, ki so tekli. (L.K.)
Naš Franci bo po malem najstarejši udeleženec Maratona treh src v Radencih