Edina in Jan, s potepa po Novi Zelandiji v Slovenijo prinesla sladoled iz pravega sadja

Mlada Prleka, ki sta 378 dni preživela v kombiju,a prireditvah v Pomurju ponujata Koru sladoled z druge strani sveta

    Mlada avanturista, 30-letna Edina Makovec iz Ljutomera, in 27-letni Jan Jurkovič iz Paričjaka pri  Radencih, sta gotovo izjemno zanimiva človeka, še zlasti za ljubitelje potepanja, raziskovanja, iskanja nečesa novega. Oba izobraženca, s končanim magisterijem, sta se pred nedavnim vrnila z drugega konca sveta, saj sta poldrugo leto preživela na Novi Zelandiji, v tem času pa sta kar 378 dni preživela v kombiju. Iz Oceanije, kjer sta delala in spoznavala druge ljudi ter njihove kulture, sta prinesla neverjetne izkušnje in zgodbe, vse skupaj pa jim je bilo v pomoč pri izoblikovanju podjetniške ideje. Košček Nove Zelandije, ki ju je še posebej navdušil, sta si Edina in Jan, v Slovenijo prinesla nekaj novega, kar ljudje pri nas, zlasti otroci, občudujejo. Kako tudi ne, ko pa s premičnim vozičkom predstavljata novozelandski stil sladoleda iz pravega sadja. To je posebna vrsta sladoleda, imenuje se kar Koru Sladoled, ki ga magistrica finančne matematike, ter magister matematike in fizike, predstavljata in ponujata na različnih prireditvah v Pomurju. 
   Jan Jurkovič (11.6.1994) iz Paričjaka pod vinorodnimi kapelskimi hribčki, je obiskoval OŠ Kapela, po končani Gimnaziji v Ljutomeru, je zaključil magisterij na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Edina Makovec (3.7.1991) iz Ljutomera je najprej obiskovala tamkajšnjo OŠ Ivana Cankarja, nato Gimnazijo Ljutomer, izobraževanje pa je zaključila z magisterijem finančne matematike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Trenutno sva zaposlena na Razvojnem centru Murska Sobota v sklopu programa PONI pa pišeta tudi potovalni blog Live 2 Quest, kjer se lahko prebere veliko več o njunih delovno-potovalnih izkušnjah po svetu. Ob tem sta nam zaupala, da sta skupaj, leta 2018 odpotovala v ZDA in tam preživela pet mesecev, štiri od tega delala, en mesec pa potovala in se v takšen način potovanja zaljubila, zato sta hitro poiskala še druge priložnosti za delo v tujini in leta 2020 za leto in pol odšla na Novo Zelandijo, kjer se je med drugim začela zgodba Koru Sladoleda. „Med letom in pol dela in potovanja po Novi Zelandiji sva prvič dobila priložnost poskusiti svež novozelandski sladoled in hitro sva vedela, da si česa podobnega želiva tudi v Sloveniji. Novozelandski stil sladoleda je narejen iz kakovostnega vanilijevega sladoleda, ki mu dodamo prave sadeže, zato je tekstura, izgled in okus sladoleda res nekaj posebnega. Vsak sladoled izdelamo po naročilu posamezne stranke in tako zagotavljamo najbolj sveže doživetje. Koru sladoled boste lahko našli na različnih dogodkih po Sloveniji od maja naprej ali pa si privoščite posebno izkušnjo in najamete Koru sladoledni voziček ter tako popestrite vaše pomembne dogodke,“ poudarja v imenu obeh popotnikov, raziskovalcev in sedaj že podjetnikov, Jan Jurkovič.
    Sam Jan zase kratko pove: Sem vedno lačen, ljubitelj piva in magister fizike. Brez vsakodnevne športne aktivnosti postanem nekoliko nervozen. Celotno otroštvo sem treniral karate, v času študija kričal na odrih s skupino Reach, trenutno pa veliko pišem besedila in berem One Piece. Ko bom starejši si želim ostati v formi, ker ne vem lenariti. Želim si tudi psa, udobno posteljo in dve kavi na dan... Edina pa zase dodaja: Rada imam pohodništvo, kuhanje in ekološko zavednost. Najboljše se počutim, ko z Janom po petih urah hoje v gorah doseževa vrh. Ko sem bila mlajša mi matematika in športne dejavnosti niso šle najboljše od rok. Sedaj imam magisterij iz matematike in sem športno aktivna vsak dan. Rada vidim, da so stvari čiste in dobro organizirane. Moj najljubši hobi je sanjarjenje o pospravljanju neurejenih prostorov s preveč navlake. Ko bom velika, si želim imeti svojo kavarno z dobro kavo in sproščenim vzdušjem, kjer bi se ljudje počutili dobro in delili svojo zgodbo z nama...  
    Torej, Edina in Jan pišeta prav posebno poslovno zgodbo, tako sladko. Poleg ljubezni do športa, knjig in skupnega ustvarjanja ju druži tudi spoznavanje novih kultur. In prav zgodbe ljudi in praktične izkušnje so jima bile navdih za koru sladoled. Gre za novozelandski stil ledenega deserta iz svežega sadja, s katerim danes – v toplejših mesecih – razvajata Prekmurce in Prleke. Naša sogovornika povesta, da je je ob spoznavanju otoške kulture na Novi Zelandiji, navdušil spoštljiv odnos domačinov do narave, živali in rastlin. „Res se zavedajo, kako pomembno je ohranjati avtohtone vrste,“ pravita popotnika s kombijem. Nekaj dni po prihodu na otok sta namreč kupila manjši kombi in izkusila tako imenovani »vanlife« (življenje v bivalnem kombiju). In dogodivščin je bilo mnogo, tako lepih kot malo manj lepih. „Enkrat sva zaradi pregretega motorja obtičala na ozki in strmi makadamski cesti, daleč od mesta. To je bilo kar zastrašujoče, še posebej ker je bil kombi najin dom oziroma vse, kar sva imela. Kljub tej manj prijetni izkušnji pogrešava tak način življenja. Gre za neskončen občutek svobode. Imaš zelo malo, a vseeno vse, kar potrebuješ.“
    Kot pravita, sta se naučila živeti z manj. „Manj stvari, manj skrbi! Imaš več časa za raziskovanje, spoznavanje ljudi in predvsem samega sebe. Seveda se moraš navaditi na povsem drugačno dinamiko. Gre za drugačno rutino, skrbeti moraš za nekoliko drugačne stvari, na primer kam greš na stranišče, kje boš polnil telefon, kje se lahko oprhaš, a sčasoma to postane veliko lažje,“ dodata Edina in Jan, ki sta na otoku poprijela za marsikatero delo, od urejanja hišk do obiranja malin. Vsako je bilo zanimivo in posebno na svoj način. Nekaj mesecev sta urejala turistične hiške na idilični lokaciji ob reki, ki se je po nekaj zavojih izlila v morje. Kasneje sta sadila kivije, češnje…, pa nabirala in prodajala maline, dober mesec sta vodila tudi skupino desetih nabiralcev. „Tam je bilo res odlično, veliko sva se naučila o podjetništvu, ob tem pa sva iz svežega sadja kuhala marmelado in prodajala sladoled. To je bila pika na i. Takrat sva vedela, da bova, ko se vrneva v Slovenijo, začela pisati sladoledno zgodbo. Novozelandski stil točenega sladoleda iz pravega sadja sva prvič poskusila med potovanjem po Južnem otoku. Bila sva navdušena nad teksturo in intenzivnim okusom po sadju. Je poln in kremast,“ opišeta mlada Prleka, ki bi imela za povedati še marsikaj, a več kot očitno je, da se je njuna „podjetniška zgodba“ s poletno ponudbo koru sladoleda, šele začela pisati. Ko sta bolje spoznala, kako sladoled nastaja, sta namreč vedela, da bosta ta košček Nove Zelandije ponesla v Pomurje. Pri izbiri imena sta bila kratka in jedrnata. „Koru naj bo, saj je to maorski simbol za novo življenje, rast, moč in mir. Ta novi korak v najinem življenju pomeni prav to in zato se nama je to ime zdelo res primerno za novozelandski stil sladoleda,“ soglasno povesta.