Za mnoge državljane je samooskrba z ozimnico, kot da bi z enim mahom ubili tri muhe
Čeprav je na dobro založenih tržnicah, seveda tudi v trgovskih središčih, velika izbira ozimnice, so med nami mnogi, ki stavijo na doma pridelano ter skuhano in vloženo sadje in zelenjavo, katera ima prav poseben okus. Čuti se večmesečno delo na vrtu, v sadovnjaku, in še posebna ljubezen, ki se izraža v vsaki izmed steklenic vloženih in za zimski čas shranjenih pridelkov, ki so kar se da najmanj deležni fitofarmacevtskih in podobnih stranskih sredstev.
In tako je tudi pri treh družinah z radgonskega območja, Mariji in Vladimirju Ivaneku, ki sadje, zelenjavo in vrtnine, za sprotno rabo in ozimnico, pridelujeta v Črešnjevcih nedaleč od Gornje Radgona, Metki in Jožetu Strniša, ki vrtnarita v Lutvercih na Apaškem polju, nedaleč od glavne ceste Gornja Radgona – Šentilj, ter Anki in Dušanu Zagorcu, ki sta še posebej aktivna med Gornjo Radgono in Plitvičkim Vrhom. Za vse tri pare, ki so si napolnili kleti in shrambe s čudovitimi domačimi dobrotami, je samooskrba z ozimnico nekaj posebnega, dobesedno kot da bi z enim mahom ubili tri muhe; Po eno strani je delo v sadovnjaku ali na vrtu ena vrsta rekreacije, kjer se pridelajo odlične domače vrtnine, sadeži in zelenjava, ki so zdravi in koristni pri prehrani. Po drugi strani bi bilo škoda, če bi ostanki svežih pridelkov propadli in nenazadnje, domači tako ali drugače vloženi pridelki, različne solate, zelenjava, sadje, kompoti, marmelade, tudi sokovi ipd., so odlična rešitev za zdravo prehrano tudi v zimskem času.
„Z mojo pridno ženo Anko že nešteto let skrbiva za samooskrbo z ozimnica. Vse pridelano na Ankinem vrtu na Lackovi ulici v Gornji Radgoni in na „Ranču Dule“ na Plitvičkem Vrhu, Anka vse pripravi kot je potrebno, spravi v steklene kozarce, katere lepo zložimo bodisi na ranču, še bolj v kleti na Partizanski ulici v Gornji Radgoni, da da se bomo lahko sladkali vse do pomladi,“ pravi upokojeni dolgoletni ravnatelj OŠ Gornja Radgona, danes „kmetovalec“, ki dodaja in svetuje: „Za pripravo svoje ozimnice potrebujemo nekaj časa, dobre volje in sveže dobrote iz vrta in sadovnjaka. Tako bomo domačo hrano lahko uživali tudi v zimskih obrokih, ko je v trgovinah na voljo pretežno le tista iz oddaljenih krajev. Domače sadje in zelenjava sta nepogrešljiv del uravnotežene prehrane, saj ju uvrščamo med biološko visoko vredna živila,“ pove popularni Dule, kateremu gotovo kaže prisluhniti in verjeti.
Vsi naši sogovorniki so si enotni, da v kozarce lahko vlagamo prav vsako hrano. Izberemo ustrezne kozarce – če smo med letom shranili stare kozarce, poskrbimo za ustrezne pokrovčke in sterilizacijo. Za uspešno shranjevanje pokrovčke in kozarčke temeljito operemo in dodobra osušimo. Kozarčke takoj po polnjenju zapremo. Napolnjene in ohlajene kozarce hranimo v suhem in temnem prostoru. Različne pridelke vlagamo z različnimi sestavinami. Poznamo vlaganje v kis (na primer paprika, kumarice, stročji fižoč, različne mešane solate, repo, rdečo peso, zelje rezano ali cele glave za sarmo…), olivno olje (na primer sušeni paradižniki, oliv), sol (na primer korenje) ali celo belo vino (na primer hruške). Ali pa za vlaganje pripravimo gotovo jed, kot so namazi, marmelade, kompoti, omake, solate, kisli prigrizki in še kaj.
Sicer pa shranjevanje vrtnin, zelenjave in nekaterih vrst sadja pogosto povezujemo tudi z zamrzovalno skrinjo, vendar so naše babice za ozimnico znale poskrbeti tudi drugače. Pred shranjevanjem moramo vedno poskrbeti, da izbiramo le zdrave pridelke. Radi okušamo različne jedi in tako je tudi s shranjevanjem ozimnice. V shrambah najdemo različno hrano, gospodinje pa za shranjevanje izbirajo različne postopke. Poleg kuhanja in vlaganja, je verjetno najbolj poznano sušenje sadja, kot so: slive, hruške, jabolka, fige … in zelišč, vendar pa lahko sušimo tudi zelenjavo. Med prednosti sušenja sodita prihranek prostora in časa pri kuhanju. Tako na primer iz 10 kilogramov sveže čebule ustvarimo le en kilogram suhe čebule. Shranjujemo tudi svežo zelenjavo na primer bučke, buče, zelje, korenje, krompir, česen in čebulo. Sveže, vendar čiste in suhe pridelke lahko hranimo v hladnih prostorih, na primer v kleti ali v zasipnici. V hladnih prostorih je pomembno, da omogočimo kroženje zraka. Pridelek bomo najbolje ohranili v plitvih, zračnih zabojčkih ali v visečih mrežah. V zasipnicah shranjujemo korenovke, najpogosteje korenje. S peskom, mivko ali vlažno zemljo napolnimo izbrane zabojčke, večja vedra, posode ali kartonaste škatle. Izmenično vsipamo plasti peska in polagamo plodove, ki pa se med seboj ne smejo dotikati. Zaključimo s peskom. Zasipnice so včasih hranili kar na prostem, tako da so zabojček položili v vsaj meter globoko jamo ali pa so zasipnico uredili kar v jami – v tem primeru s pomočjo listja in slame poskrbimo še za toplotno izolacijo. Zabojčke lahko hranimo tudi v hladnih prostorih.
