Lovski tovariši ob njegovem visokem življenjskem jubileju obiskali in obdarili Mirka Domjana
Kljub težavam povezanim s korona virusom, v Lovski družini Radenci prijateljev ne puščajo na cedilu. Tam kjer še posebej veliko pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, že vrsto let veliko pozornost posvečajo tudi svojim prijateljem jubilantom. Nikakor namreč ne pozabljajo na svoje prijatelje, člane zelene bratovščine, ki že vrsto let delujejo v lovskih vrstah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. Poleg obiskovanja, obdarovanja in voščil najstarejših tovarišev, ki zaradi starosti in bolezni več niso aktivni, v LD Radenci obdarujejo tudi kolege, ki so še v polni moči, a imajo okrogel življenjski jubilej. Tokrat sta aktivna člana LD Radenci Franc Smolko in Branko Horvat, v njegovi hiši na Kerenčičevi ulici v Radencih, obiskala enega najstarejših aktivnih članov omenjene lovske družine, Mirka Damjana, ki je dan za kulturnim dnevom obeležil 80. rojstni dan. Lovski kinolog Franc Smolko, ki je tudi nekakšen idejni vodja obdarovanj jubilantov v LD Radenci, ter Branko Horvat sta Mirko voščila ob 80. rojstnem dnevu, mu zaželela še veliko zdravja in uspešnih potepanj po naravi, ter seveda pri skrbi za stalež divjadi in varovanje okolja.
Kot nam je povedal tokratni slavljenec, sicer upokojenec Radenske tri srca, se je sam odločil za vstop v lovske vrste, kjer je bil tudi njegov oče. V ospredju sta ljubezen do narave, okolja in živali, zlasti divjadi, veliko pomen pa ima druženje in prijateljstvo. V lovske vrste je Mirko stopil jeseni 1971 in ni mu žal, da je pripadnik zelene bratovščine, ki skrbi za varovanje narave in ohranjanje staleža divjadi. Letos, ko praznuje svoj okrogel življenjski jubilej in tudi pol stoletja članstva v lovski organizaciji, je še posebej zadovoljen in vsel. Spomnil se je Domjan številnih zanimivosti in anekdot iz polstoletne lovske kariere, sedaj pa ga skrbi, da je zraven vedno manj mladih interesentov za lovce. V LD Radenci so nekoč imeli tudi 80 in več članic in članov, danes jih je le okoli 50, njihova povprečna starost pa je že nad 60 let. Mirko nam je tudi povedal, da sam ni vzljubil lovstvo ker rad strelja in ubija živali, čeprav jih je nekaj tudi ustreli, zlasti gamsov, muflonov ipd., temveč predvsem ker ima rad naravo, okolje in živali, ob tem se rad druži, hodi v naravo in gozd, ter se tako rekreira in skrbi za zdravje. „Seveda s tem pomagam tudi pri varovanju narave in staleža divjadi, saj mi ni cilj, da bi ubijal živali“, pove naš sogovornik, ki v zadnjem času ima kar nekaj zdravstvenih težav, kajti trikrat je prebolel možgansko kap. Kljub temu tudi sedaj rad zaide v gozd, bodisi s prijatelji, bodisi si sam, ko ga žena Ida odpelje do preže, ona pa gre v gozd nabirati gobe. In potem se polna zdravega zraka in zadovoljstva iz narave vrneta domov v Radence, kamor sta se iz Prekmurja, ona iz Petanjcev, on iz Sodišincev, preselila leta 1964, ko sta se poročila. V zakonu sta se jima rodila sina Roman in Željko, imata tudi vnuka Nejca, vnukinjo Aljo ter pravnuka Leona. Mirko nam je tudi povedal, da je osnovno šolo obiskoval v Gederovcih, nižjo gimnazijo na Tišini, za hidronavtika pa se je izučil v Murski Soboti. Takoj po prihodu iz JLA (1961-63: Foča, Tjentište, Sutjeska), se je zaposlil v Energetiki Radenske, kjer je delal do upokojitve leta 1991.
Slavljenec Mirko Domjan je za svoje delo v lovski organizaciji prejel kar nekaj priznanj, med drugim tudi Znak za lovske zasluge, Družinsko priznanje, ter Red za lovske zasluge III. stopnje, jubilejni znak za 40 let. Red za lovske zasluge II. stopnje… odkar je uradno član LD Radenci je v družini opravljal tudi nekaj funkcij, in sicer je delal v komisiji za kontrole disciplinski komisiji…
