Gorenjski umetnik Lojze Dežman del svojih umetniških slik podaril gasilcem in aktivistom RK
Včeraj je v Gasilskem domu PGD Orehovci, ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, potekala krajša slovesnost z dobrodelno noto. Likovni umetnik Lojze Dežman iz Ambroža pod Krvavcem, pri Cerkljah na Gorenjskem, je namreč gasilcem PGD Orehovci izročil 14 svojih umetnin. V dvorani gasilskega doma PGD Orehovci jih je prevzel podpredsednik društva Marjan Ščančar, umetnik pa jih je nato razstavil po dvorani. Podarjene umetniške slike naj bi sedaj prodali ter izkupiček namenili v enakih delih PGD Orehovci ter Krajevnem odboru RK Negova-Spodnji Ivanjci. Darovalec je napisal imena vseh 14 umetnin in zraven pripisal priporočeno ceno. In v primeru ko bodo vse slike prodane, bodo omenjenima organizacijama namenili po 3.150 evrov. O tem zakaj se je odločil za to dobrodelno akcijo daleč od svojega domovanja na Gorenjskem, nam je Lojze Dežman razložil, da je to posebna zgodba
»Pred 35 leti, bilo je leta 1987, sem se udeležil slikarske kolonije, ki sta jo organizirala tedanji radgonski Elrad in Montaža Lončarič iz Negove, ki jo je vodil znani podjetnik Slavko Lončarič. Z njim sem se takrat spoprijateljil, saj sem se pri njem večkrat oglasil, ko sem ustvarjal slike v bližnji in daljni okolici po Slovenskih goricah. Večkrat sem se z življenjsko sopotnico Miro tudi udeležil trgatve v njegovem vinogradu. Prav zato je v meni dozorela misel, da bi del svojih umetnin podaril tem krajem. S Slavkom sva se odločila, da bi prodajo slik pripustili PDG Orehovi, ki ob gasilskem domu vsako prvo nedeljo v mesecu prireja Bolšji sejem. Odločil sem se, da celotni izkupiček, štirnajstih umetnin, namenim, polovico PGD Orehovci in drugo polovico Krajevnem odboru Rdečega križa Negova-Spodnji Ivanjci. V podarjeni zbirki se nahajajo slike, vse so slikane v olju na platno, tudi iz tega območja. Primer stare hiše v naselju Ptujska Cesta, katere ni več, kužno znamenje v Črešnjevcih, ter Negove in negovskega gradu. Upam, da bo zanje dovolj zanimanja, saj so slike, ki beležijo zgodovinske objekte,« je dejal dobrotnik z Gorenjske.
Lojze Dežman, ki je rojen 27. aprila 1939 v Stražišču pri Kranju, soboslikarski mojster v pokoju, se s slikarstvom ukvarja že 65 let. V tem času je sodeloval na 25 skupinskih in 26 samostojnih slikarskih razstavah doma in v tujini. Stalno razstavo ima v Galeriji Dežman na Mlaki pri Kranju. Zaradi velike ljubezni do slikarstva in želje po slikarskem ustvarjanju je v letu 1989 opustil dotedanjo poklicno dejavnost, ter se v veliki meri posvetil predvsem slikarstvu. Slikar Lojze od leta 2006 živi in ustvarja v svojem slikarskem ateljeju na Ambrožu pod Krvavcem
Po ocenah priznanih slovenskih likovnih kritikov je bil v zadnjih štiridesetih letih ocenjen kot slikar, zvest in predan realizmu. Večina njegovih slikarskih del je v prvih desetletjih zajemala predvsem motivike in elemente izginjajočih tipičnih značilnosti Gorenjske krajine in njene kmečke arhitekture, pri čemer je svojo pozornost usmeril tudi v predstavitev starih kmečkih običajev in življenju domačinov povezanih s kmetovanjem. V zadnjih desetletjih pa je to motiviko razširil tudi na njemu ljubo Pomurje, Notranjsko, Dolenjsko in tudi na slovensko Primorje. S svojimi arhitekturnimi pejsaži se je tako nesporno uveljavil kot deden najvidnejših dokumentaristov ogrožane gorenjske ter sploh slovenske kulturne in naravne dediščine, zaradi česar lahko rečemo, da je njegov slikarski opusa »Slovenija v malem«.
Tokratni slikarjev gostitelj Slavko Lončarič nam je povedal, kako si želi, da „bi podarjene slike umetnika Lojzeta Dežmana prodali in s tem poudarili trud umetnika, ki je svoja dela, v katere je vložil veliko energije, čas in delo, podaril tudi organizacijam na našem območju.“ Sicer pa nam je Lojze Dežman zaupal tudi zanimivost iz preteklosti. Ko je ob Negovskem jezeru slikal motiv jezera, je tega nameraval nameniti pokojnemu dobrotniku Ivanu Krambergerju. Ko je bila slika končana, mu jo je izročal. Ivan je tedaj s prstom potegnil po sliki in dejal: »Je barva suha? Ker je bila slikana v olju na platno je na sveži barvi ostala sled Ivanovega prsta. Kot nam je povedal, je sliko »restavriral« doma, a je Ivanu ni nikoli izročil, saj je vmes bil ubit. Svojo zgodbo povezane z Ivekom nam je zaupala tudi Dežmanova sopotnica Mira, kot je dejala je Ivan, ko je imel nastope v Kranj, štirikrat prišel v trgovino, kjer je delala, po sendviče in je vedno poskrbel za zabavo… (L.K.)
Podarjene slike so razstavljene v dvorani gasilskega doma PGD Orehovi (Fotografije: Ludvik Kramberger)