Baltik je lep in zanimiv, zlasti v poletnem času
V Mladinskem centru Gornja Radgona, kjer se vedno, zlasti ob koncih tedna, nekaj dogaja je potekalo potopisno predavanje domačega pedagoga, sicer znanega popotnika Damjana Soveca. Tokrat je Damjan predstavil svoje potepanje po nekdanji članici Sovjetske zveze, sedaj članice EU, Litvi. Tokratno potovanje po tej zanimivi baltski državi, ki je bilo že pred koronskimi ukrepi, je bilo njegovo drugo (prvo je bilo pred 30 leti) po državi, katere uradno ime je Republika Litva. Ta meri nekaj čez 65 tisoč kvadratnih metrov – torej je tri krat večja od Slovenije, v kateri pa živi okrog 2,8 milijona ljudi. Glavno in največje mesto dokaj nižinske države, kjer je najvišji »vrh« visok nekaj več kot vzpetina na kateri stoji grad v Gornji Radgoni (okoli 300 m/nv), je Vilna. Drugi veliki mesti sta Kaunas in Klajpeda.
Gre za eno od baltskih držav, ki leži ob jugovzhodni obali Baltskega morja, vzhodno od Švedske in Danske. Meji na Latvijo, Belorusijo, Rusijo (Kaliningrajska oblas) in Poljsko. Uradni jezik, litovščina, je eden od dveh živih jezikov v baltski veji indoevropske jezikovne družine, drugi je latvijski. 11. marca 1990, leto pred formalnim razpadom Sovjetske zveze, je Litva postala prva baltska država, ki se je razglasila za neodvisno, kar je povzročilo ponovno vzpostavitev neodvisne države Litve. V Litvi je napredno gospodarstvo z visokimi dohodki z zelo visokim indeksom človeškega razvoja, zelo visokim življenjskim standardom in ugodno deluje pri meritvah državljanskih svoboščin, svobode tiska, svobode interneta, demokratičnega upravljanja in mirnosti. Litva je članica Evropske unije, Sveta Evrope, evro območja, Šengenskega območja, Nata in Oecd. Je tudi članica nordijske investicijske banke in del nordijsko-baltskega sodelovanja držav severne Evrope. Litva je od 29. marca 2004 del Nata. 1. maja 2004 je postala polnopravna članica EU in 21. decembra 2007 članica Šengenskega območja.
V Litvi je vedno bolj priljubljeno ekološko kmetovanje, saj imajo okoli 3000 tovrstnih kmetij, z več kot četrt milijona hektarja površin. Vedno bolj je razvit in donosen tudi turizem. Popotnik Damjan nam je v besedi in sliki prikazal veliko zanimivosti iz te simpatične države. Ob tem velja še posebej omeniti , da je v državi, ki je krščanstvo sprejela precej pozneje kot denimo Slovenci, skoraj na vsakem »vogalu cerkev«. Vse so sodeč po posnetki, lepo vzdrževane in ohranjene.
Sicer pa Damjan Sovec že napoveduje, da bo tudi v bodoče potoval po svetu. Letos je med drugim bil za krajši čas že Turčiji… (F.K.)
Fotografije: Franci Klemenčič