Na podeželju so ljudje bolj zadovoljni in hvaležni, ko se jim pomaga graditi ceste
Tisti, ki živimo v mestu, smo deležni vsakovrstnih komunalnih dobrin. Na deželi pa se zanje morajo boriti. Tako je bilo ob elektrifikaciji podeželja, napeljavi telefonije in modernizaciji cest. Kot je znano so bile vse ceste na vasi nekoč le kolovozi, na kateri ni bilo možnosti srečanja dveh vozil, pa tudi s konjsko, volovsko ali kravjo vprego. To so bile blatne, poleti prašne, ceste, po katerih niso vozili avtomobili. Tovornjak, ki je do kake hiše pripeljal gramoz, zidake ali strešno kritino je, kjer je bilo mogoče peljal le poleti, ob večjih sušah, ko so se ceste izsušile. Blatne ceste so si želeli ljudje gramozirati, kar je bilo že neko izboljšanje, glede prevoznosti cest. Toda že pri gramoziranju so bile težave, saj ni bilo denarja za navoz gramoza. Težavo so reševali s pomočjo občine ter tudi s tedaj uveljavljenimi samoprispevki. Ko so bile ceste, tiste pomembnejše, gramozirane pa so se borili za položitev asfalta. Tudi za to so krajani prispevali sredstva iz samoprispevkov. Tedaj so asfaltirali le »glavne« cestne žile, stranske ceste, ki vodijo do oddaljenih domačij, pa so le gramozirali.
Pred časom smo obiskali Jožefa Kaučiča, ki z družino živi v Negovi 118. Obiskali smo ga, da bi nam povedal nekaj o njihovi veliki pridobitvi, to je položitvi asfalta do njegove hiše, ob tem pa še do drugih štirih gospodinjstev. Ker je skrbel za kontakte z občino in krajani, kateri so vezani na nove asfaltne pridobitve, nam je o te gradnji povedal: »Da smo končno tudi mi prišli do asfalta gre zasluga občini Gornja Radgona, županu Stanku Rojku, in KS Negova, predsedniku Štefanu Pucku. Z njimi smo se krajani pogovarjali kako pristopiti k posodobitvi cest, do vseh petih hiš, ki so deležne asfaltne povezave z glavno cesto, ki pelje pod Slavkom Lončaričem od transformatorja do križišča cest pri Štefanu Pucku. „Naša želja je bila, da dobimo asfalt do naših dvorišč. Prav za to so bile potrebne uskladitve naših želja. Da bi se to uresničilo smo se z občino, pa tako tudi z županom Stankom Rojko dogovorili, da prispevamo svoje deleže, da dobimo asfalt do domačih dvorišč. Tako je družina Herberta Klobasa prispevala 10.000 evrov, družina Jožefa Kaučiča in družina Janeza Šaruga 4.000 evrov. Ker se dve Krambergerjevi družini nahajata ob gozdni cesti, jim ni bilo, k položitvi asfalta, ničesar prispevati. Dela, ki so bila končana v oktobru 2020, je opravilo podjetje Weindorfer iz Turjancev pri Radencih. Moram reči, da nam je ta nova pridobitev, prinesla veliko veselja, saj smo končno tudi mi povezani z asfaltom na druga cestna omrežje. Vsi, ki smo deležni te velike pridobitve, se občini in županu Stanku Rojku zahvaljujemo,“.
Svetovalcem na občini Gornja Radgona Andrej Šubašič nam je o pripravah in izvedbi tega projekta povedal: »Izvedba asfaltiranih odsekov cest od križišča do hiš Klobasa, Kaučič, Kokol in Kramberger, ki so kategorizirane občinske ceste, ni bila zajeta v planu asfaltiranja cest v letu 2020. To se je opravilo na izrecno željo omenjenih krajanov, ki so za izvedbo asfalta, do njihovih hiš prispevali 18.000 €. Del ceste, ki pelje do dveh družin Kramberger, je gozdna cesta in za ta del ceste je občina, ki prejema denar za vzdrževanje gozdnih cest, namenila temu odseku.«
Ob tem družina Jožefa Kaučič ni prispevala smo 4.000 evrov, pač pa je tudi odstopila brezplačno zemljo po kateri teče sedaj na novo trasiran del občinske ceste. Jožef Kaučič je s svojim delom, tudi navozom zemlje, poskrbel za ureditev bankin na občinskem delu ceste. Kot nam je povedal, je to opravil z veseljem, saj bo tako prihod do domačij, ki so deležne asfalta lepši in bolj varen… (L.K.)
Na podeželju so hvaležni, če dobijo cesto (Foto: Ludvik Kramberger)