Skip to content

Brod na Muri v Krogu ne vozi, ko je višina vode več kot en meter in pol

Prvo junijsko nedeljo popoldne smo se podali v Krog pri Murski Soboti, da bi si ogledali in občudovali tamkajšnje območje in sam brod na reki Muri. Ob tem smo pomislili tudi na vsakoletno vlečenju vrvi med Prleki in Prekmurci, ki sicer poteka v mesecu avgustu. Ugotovili pa smo, da brod čez Muri že nekaj dni ne vozi. Pripet je na prekmurski strani reke. Razlog je višina Mure, ta je bila nekaj čez dva metra. Ko je višina Mure višja od 150 centimetrov, brod ne vozi. Kljub vsemu temu, se je ta popoldne v območju, kjer je brod pripet oz. kjer ima svoje prostore Kajak kanu klub Mura Krog, zadrževalo kar nekaj ljudi. Tu je namreč moč uživati v mirni naravi.

Nekaj sto metrov nižje od mesta, kjer brod prečka reko Muro, prečka Muro tudi najdaljši avtocestni most v Sloveniji, 833 metrov dolg most pomurske avtoceste. Tisti, ki se peljejo po avtocesti pa ne zaznajo, da je reka Mura tukaj široka le okrog sto metrov. Za most čez Muro na pomurski avtocesti v bližini Kroga je bilo ob izgradnji porabljeno kar 25.100 kubičnih metrov betona. Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je v Krogu 1.110 ljudi, v letu 2008 pa jih je bilo 1.156. V letu 1627 je imel krog celo več prebivalcev kot jih je imela takrat Murska Sobota. Po zadnjih statističnih podatkih pa je tačas v Murski Soboti kar 11.190 prebivalcev. Na območju današnjega gručastega naselja Krog sta v 14. stoletju bili dve naselbini: Veliki in Mali Krog, v zgodovinskih virih pa se omenjajo tudi kraj Radostinci. Do leta 1973 je h Krogu spadal tudi zaselek Mali Bakovci, ta je bil takrat uradno priključen kraju Bakovci. Najstarejša listina o Krogu izvira iz leta 1298. Takrat je šlo za kraj Kurug blizu Mure. Pozneje se kraj omenja kot Korogh, Korongh in Korong ( v madžarskem jeziku pomeni Korong lončarsko vreteno).

V srednjem veku je bilo po knjigi Franca Vogrinčiča »Krog skozi stoletja« na današnjem območju Kroga naselje, kjer so se zbirali čuvaji velikanskih površin rodovitnih polj. V času srednjeveških tegob (kuga, slabe letine in lakota) so se vile procesije od stare župnijske cerkve v Murski Soboti proti naselbini čuvajev, kjer so prosili za pomoč pred ujmami. Procesija je zavila okrog hiš takratne naselbine ter se vrnila v župnijsko cerkev v Murski Soboti. Nekateri menijo, da je naselbina dobila zato ime Krog. Druga razlaga izvora imena je povezana z obliko naselja, ki tvori skoraj sklenjen krog. (F.K.)

Fotografiji: Franci Klemenčič

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja