Pustni krofi so v teh mrzlih zimskih dneh v ospredju (sladke) ponudbe
Vedno ko se približuje pustni čas (pust bo letos nekoliko pozneje, kot običajno: 1.3. op. p.), z vseh strani zadiši po posebni vrsti sladic. Ob prihajajočih se pustnih dneh je nekako postala osrednja kulinarična dobrota – pustni krof, ki ga slovenske gospodinje, kuharice in slaščičarke, v dobrem tednu scvrejo več sto tisoč. Po nekaterih virih naj bi bila avtorica krofov dunajska kuharica Cecilia Krapf. Več avtorjev pa dokazuje, da so bili krofi znani že v stari rimski kuhinji. V 18. stoletju so krofe gostje v dunajskih gostilnah dobili brezplačno, danes pa temu ni tako. Kljub temu pa praktično ni gostinskega lokala, trgovine, slaščičarne ali gospodinjstva, kjer ne bi v predpustnem času ali pa vsaj na dan pusta, vsaj enkrat dišalo po enkratnih, takšnih in drugačnih krofih.
Tako pa je tudi na Izletniški kmetiji Breznik – gostinstvo in turizem v Komarnici, ob občini Cerkvenjak, kjer domujejo sami gostinsko turistični in kulinarični strokovnjaki. Družino Breznikovih namreč tvorijo: mama Terezija – odlična kuharica, oče Damijan – ugledni vinogradnik in vinski vitez, hčerka Martina, odlična turistična delavka, nekdanja lokalna vinska kraljica in tudi kuharica, in sin Marko, prav tako vinski vitez in vinski svetovalec. Sommelier je tudi Martinin fant-partner Žan. In poleg vseh dobrot družina Breznik, že kmalu po novem letu in vse do pusta, z mamo Zinko na čelu, ponujajo tudi slastne krofe. Na vrhuncu sezone, že nekaj tednov pred pustom, vsak dan scvrejo več sto dejansko lepih in sočnih krofov, s katerimi se sladkajo njihovi gosti, veliko pa jih razvozijo tudi po terenu, v bližnje in bolj oddaljene kraje in mesta. Čeprav je tukaj glavna mama Zinka, nam njena naslednica Martina pove, kako velja pri vseh pravih kuharicah, ki se ukvarjajo s krofi pravilo, da »venček pokaže koliko velja kuharica«.
Martina nam je tudi pojasnila, kaj vse je potrebno narediti, da bo krof pravi, in da bo okrog tudi lep »venček«?
„Mi domače pustne krofe pripravljamo brez kakršnihkoli skrivnosti. Za to potrebujemo: 1 kg namenske moke za krofe, 9 dag kvasa, ½ mleka, 7 rumenjakov, 7 dag sladkorja, zavojček vanilijevega sladkorja, 1 dl ruma, 1 dl olja, 1 majhno žličko soli, lupino ene limone. Priprava: Rumenjake stepemo ter postopoma dodamo sladkor in vanilijev sladkor, da masa naraste in postane gladko penasta. Postopoma dodamo olje in rum. V posebni kozici naredimo vzhajani kvas, katerega vmešamo v maso. Dodamo še sol, naribano limonino lupino in preostanek mleka. Mešamo še približno 15 minut, ko je masa pripravljena na oblikovanje. Da bodo vsi krofi enaki ter lepo oblikovani jih vsakega posamezno stehtamo na enako velikost, katero si poljubno izberete (med 7 -12 dag). Nato jih pustimo vzhajati vsaj 20-40 minut. Saj veste – babice so vedno rekle – ko se krofi delajo, mora biti vroče in brez prepiha. V »rajnglo« nalijemo olje, ter počasi segrevamo. Krofe pečemo na obeh straneh do zlato-rumene barve. Na koncu krofe napolnimo z marmelado ter posladkamo s sladkorjem za posip. In kaj je največja skrivnost pri dobrem krofu? Ljubezen do peke in ustvarjanja domačih krofov. Domača marmelada pa k temu doda še samo piko na i.“ pove vedno dobre volje in nasmejana Martina.
Sicer pa so krofi sladka dobrota, ne le v pustnem času, in dobre so takšne in drugačne; večje ali manjše, nadevane ali brez nadeva, posipane ali brez posipa, narejene doma ali kupljene v trgovini, slaščičarni ali gostinskem lokalu… In vsaka kuharica, vsaka gospodinja, je še posebej ponosna na svoje krofe. Torej, v pustnih dneh moramo pojesti tudi kaj mastnega in slastnega. Menda je za srečo, zato si privoščimo vsaj pravi domači krof. Dober tek!
