Lisjakova struga je lep primer ohranjanja naravnega okolja
Mesto penine in sejmov Gornja Radgona z okolico razpolaga s številnimi zanimivostmi in znamenitostmi, med slednjimi pa eno častnih mest gotovo pripada „naravnemu rezervatu“ Lisjakova struga. Gre za eno najlepše ohranjenih naravnih okolij, le slab streljaj iz središča mesta, v smeri industrijske cone in Radencev, ki je tudi ena najlepših in najbolj obiskanih izletniških, ribolovnih in „piknik“ destinacij na radgonskem območju. Gozdni park Lisjakova struga, med glavno cesto Gornja Radgona – Radenci, na eni, ter osrednjo sprehajalno stezo in reko Muro, na drugi strani, je pravzaprav naravni biser, namenjen rekreaciji, sprostitvi ter spoznavanju naravne dediščine. V Lisjakovi strugi se nahaja nekaj predstavnikov drevesnih vrst, ki so zaščiteni pod državnim ali lokalnim varstvom, kot na primer črni topol (Populus nigra L.) in bela vrba (Salix alba). Bogastvo naravnih danosti s pridom koristi staro in mlado. Predšolski in šolajoči se otroci prihajajo v Lisjakovo strugo, kjer spoznavajo, proučujejo in raziskujejo rastline in živali tega območja, skozi vse leto, v vseh letnih časih. Poseben dogodek je vsako leto ob svetovnem dnevu zemlje, ko se v Lisjakovi strugi odvija marsikaj koristnega in pzitivnega.
Tudi za rekreacijo je poskrbljeno, in sicer z igriščem za odbojko na mivki, baliniščem ter košem za igranje košarke. Obstaja tudi možnost organizacije različnih večjih in manjših družabnih prireditev, za katere je poskrbljeno v pokritem prostoru, ki sprejme preko 150 ljudi. Lisjakova struga je prostor, kjer si lahko organizirate kak piknik, se zabavate, igrate razne športe in seveda tudi ribarite, saj je zraven tudi ribiški dom RD Gornja Radgona! Nekoč je bila Lisjakova struga rokav reke Mure, iz Mure je tekel pri sedanjem stadionu na Tratah in nazaj v Muro na Meleh. Sedaj v mrtvico ne priteka več reka Mura, ampak potok Hercegovščak, v sami strugi pa so tudi trije izviri. Mnoge obiskovalce od drugod, a tudi domačine pogosto zanima, od kod ime Lisjakova struga? Mnogi so menili, da je v gozdu ob strugi veliko lisjakov, kar tudi drži, in naj bi zato območje dobilo ime po lisici – torej lisjaku. Toda temu ni tako. Nekoč je namreč nad strugo živela družina, ki so jo po domače klicali Lisjakovi. Čeprav niso nikoli bili lastniki struge, so ljudje strugo, že nekoč poimenovali po njihovem vzdevku – torej Lisjakova struga. In tako je ostalo do današnjih dneh, najbrž pa bo tako tudi v bodoče.
V vsakem primeru je Lisjakova struga vzgleden in vzoren primer varovanja Zemlje in okolja, čemur je potrebno slediti tudi v bodoče. K temu je v preteklosti poskrbela tudi lokalna razvojna agencija Pora Gornja Radgona, ko so izvedli projekt Trajnostna raba naravnih virov, s katerim so pred nekaj leti, skupaj s partnerjem, Prleško razvojno agencijo, uspeli na javnem razpisu Lokalne akcijske skupine Prlekija. Namen projekta je bil predvsem ozaveščati prebivalce o ohranjanju naravnega okolja. Predavanja po krajevnih skupnostih so bila namenjene lokalnemu prebivalstvu, gospodinjstvom, lastnikom individualnih hiš in kmetijskih gospodarstev, lovcem, ribičem, mladini, lokalnim institucijam, podjetnikom in ostali javnosti. Poleg dvajsetih delavnic, na katerih so strokovnjaki okrog petsto udeležencev opozarjali predvsem na ohranjanje čiste pitne vode, učinkovito rabo energije in na obnovljive vire energije, so več kot 2500 gospodinjstev o teh temah še pisno obvestili, izdali pa so tudi več kot deset tisoč izvodov informativnega gradiva in nabavili učno gradivo za najmlajše, vse za območje Lisjakove struge – naravni biser, v katerem so svoje domovanje našli tudi radgonski ribiči in v okviru katerega so pred tremi leti uredili sprehajalne poti s trinajstimi počivališči, ob njih so postavljene izobraževalne table o okolju in z motivi pokrajine ob Muri.
Lisjakovo strugo navezujejo na športni prostor Trate in na radgonski mestni park, ter s tem tudi mestno središče. Zato so območje v preteklosti urejali in posodabljali, ne v nekem sodobnem, ampak predvsem naravnem smislu, saj so to za mesto in meščane zlata vredna zelena pljuča, ki bi jih morali vsi kar najbolj izkoristiti. Enako je želja odgovornih v občini, lokalnih zavodih ter ribiški družini, da bi Lisjakova struga, še naprej bila stičišče, kjer ljudje ne bodo prihajali le na sprehode in uživat v naravnih lepotah, ampak da bodo že tukaj tudi pojedli kakšno „domačo ribico in se poveselili“, torej cilj je, da bi se v Lisjakovi strugi v bodoče zbiralo več sprehajalcev, kolesarjev, ribičev ter sploh gostov in turistov.
V Lisjakovi strugi je dejansko zanimivo in prijetno (Fotografije: Ludvik Kramberger)