Vrhunska kapljica na 16. Štefanovi trgatvi pri vinskem vitezu in uspešnem podjetniku Štefanu Pavlinjeku v Prekmurju; Nekaj lanskega pridelka so „redelali“ v alkoholizirani prošek
Na skrajnjem severovzhodu države, kjer se v tem prazničnem času odvijajo različne prireditve, je potekala tudi 16. „Štefanova trgatv“, ki se že 16 let, na Štefanovo oz. praznik samostojnosti in enotnosti, odvija v Polani pri Murski Soboti. Čeprav je v zadnjih letih v vinorodnih okoliših Slovenskih Goric, Haloz, Prlekije in Prekmurja, zaradi vremenskih razmer vedno manj predikatnih, poznih, ledenih in podobnih trgatev (Miklavževa, Lucijina, Božična, Silvestrska, Novoletna, trgatev Treh kraljev, Antonova, Prešernova, Svečnična…), nič ne more do živega Štefanovi trgatvi. Ta je še posebej nenavadna, kajti dokler vse druge trgatve potekajo v vinogradu, Štefanova trgatev, pa je letos potekala že šestnajstič, kar na dvorišču in vrtu gostinskega lokala.
Ugledni prekmurski podjetnik Štefan Pavlinjek, hkrati pa tudi vinski vitez in konzul Pomurskega omizja Slovenskega reda vinskih vitezov, je namreč znova pripravil „Štefanovo trgatev“, na dvorišču znane prekmurske gostilne Lovenjak v Polani. Gre namreč za več kot 150 let staro gostilno, ki so jo Pavlinjekovi že pred leti, prevzeli od takratnih lastnikov. Ob njej pa raste, priče vedo povedati, da več kot 150 let stara trta francoskega izvora “gamay”, ki nudi lepo senco celotnemu vrtu na gostilniškem dvorišču. Letošnja trgatev, ki je bila kar „jesenska“, saj je vreme bilo sončno in zelo toplo za 26. december, se je kot vedno začela v „Mitjevi lekarni“, kjer izredni prof. dr. Mitja Slavinec, zet slavljenca Štefana Pavlinjeka, sicer dekan Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, vsakemu obiskovalcu ponudil kakšno izmed približno 20 „žganih zdravil“, bodisi proti zastrupitvi, zgagi, zaspanosti, glavobolu, mačku…Vsi so morali nekaj popiti, da so lahko bili zdravi.
Ob odlični kulinariki in kapljici, kjer je v ospredju bili „alkoholizirani prošek“, kar so predelali iz lanske Štefanove trgatve, se je na prizorišču zbralo veliko „trgačev“, od blizu in daleč, iz Slovenije in tujine. Med njimi visoki predstavniki Veleposlaništva Severne Makedonije v Sloveniji, slovenski minister Jevšek, soboški župan Anželj, rektor Univerze Alma mater Toplak, mnogi vinski vitezi ipd. Ob trgatvi posušenih grozdnih jagod nad garažo in „svežih“ nad gostinsko teraso, je spet bilo sila prijetno in veselo, vse grozdne jagode so hitro pospravili in odpeljali v prešo. Spet se je jedlo in pilo, potem so eni trgali, drugi stiskali…, pa spet pokušine vin, pa vrhunske kulinarične dobrote domačih kuharjev. V ospredju so tudi tokrat, kot se spodobi, bili vinski vitezi pomurskega omizja, Slovenskega reda vitezov, pa poslovni partnerji in prijatelji družine Pavlinjek, družinski člani, sorodniki, sosedje… Med darili, ki jih je za god prejel slavljenec Štefan, se je znašlo tudi tisto, ki mu je kot kanclerju vinskih vitezov izročila praporščak Združenja slovenskega reda vitezov vina Ivan Mijošek, sicer konzul Omizja Celje in pooblaščenec pomurskega omizja Milan Kolarič. Gre za fotografijo izpred nekdaj dni, ko je Štefan Pavlinjak ob Blatnem jezeru na Madžarskem postal čast ni član tamkajšnjih vitezov.
In potem, ko so potrgali grozdje in stisnili okoli 250 litrov sladkega „gamaja“, ki je meril blizu 110 okelsov, so se vsi prepustili veselemu druženju, kjer so prisotne razvajali domači gostinci. Med drugim so poskusili tudi nekaj minulih letnikov „Štefanovega vina gamay“, in ga družno pohvalili, posebej pa so vsi bili navdušeni nad omenjenim alkoholiziranem prošku, kjer so dozorelem vinu dodali malo domačega konjaka, ki ga pri Pavlinjeku tudi proizvajajo. Za dodatno prijetno razpoloženje so skrbeli tudi glasbeniki, med trgatvijo „Roto banda“, poznejšim med druženjem pa „Uri banda“. Letos so sicer stisnili nekoliko več vina kot prejšnja leta, a to ni najbolj pomembno, enako ni pomembno, ali bo letošnji letnik suhi jagodni izbor, samo jagodni izbor, ali pa samo izbor. Kapljica je po splošni ugotovitvi odlična in vitez Štefan jo bo v naslednjih tednih in mesecih odlično došolal, tako da bo „Štefanov gamay 2022“ gotovo našel samo izbrano družbo in prave poznavalce vrhunskih vin. Kot je povedal izvrstni poznavalec vin, sicer vinski in šampanjski vitez Lojze Filipič, je letošnji letnik eden najboljših doslej. Tudi sploh je letnik 2022 pri Pavlinjakovih bil odličen tako po kvaliteti kot kvantiteti, in ob kulinaričnih dobrotah je „Anino vino“ prav lepo teklo…
Vino gamay je sicer francoska sorta vina, ki ima več kot trideset različnih variacij (podvrst, klonov). Po rangu gre od masovnic- slabših vrst, do visokih kvalitet. Ime je dobil po kraju Gamay (okrožje Saint-Aubin, Francija), vendar ima veliko sinonimov: Petite bourgugnon, Plant Limagne, Plant de Montlambert (Francija); Grosse Dole, Salvagnin (Švica); Carcaironne (Italija); Burgundi Nagyszemi(Madžarska) ipd. V Franciji raste največ v Beaujolais-u, najdemo jo pa tudi v Loire, Lyonnais, južni Franciji, kakor tudi izven Francije (Kalifornija, Švica, Avstrija, Slovenija, Kosovo…). Vendar je pa Gamay iz granitnih peskov Beaujolais-a , iz posestev Moulin-a-Vent, Morgon, Fleurie med najbolj iskanimi na svetu in seveda tudi med dobrimi (čokolada , breskev, višnja, gozdno jagodičevje,…), ki z lahkoto konkurirajo modrem pinotu. Večkrat “velike poznavalce” zavede, da dajejo vse Gamaye v en koš; seveda ta slabi. Trta kot taka nima znanega izvora, vendar je bila znana že Rimljanom. Za malo slabše poznavalce so najbolj znani seveda Gamay-i v mladih vinih. Tukaj so Francozi znali napraviti dobro muziko- kam z viški rdeče masovnice, ki da lažje, zelo pitno vino; nekaj podobnega, kot je pri nas s cvičkom. K nam ga je kot prvi večji kontingent pripeljala PS Styria (Fric Degen,…), nato pa Slovin, ki ga je razselil tudi po Kosovu (“Kosovski Game”). Kot rečeno imamo v Sloveniji več različnih podvrst, ki pa jih je ljudski glas prekrstil v barvarice ali na srbskem in hrvaškem govorečem področju “Bojadiser-Bojadiserica” (verjetno pojugoslovanjeni približek iz fr. Boisseur, kot se imenuje ena od podvrsti; imamo pa še nekaj “klonov”, ki imajo druga imena; n.pr.:Bois Dessert,…). Vendar je pa nekaj podvrst in seveda klonov med poznavalci zelo cenjenih. Pri nas v Sloveniji je bilo več poskusov priti do dobrega ,stabilnega vina , vendar je bil uspeh zelo pičel, ker, kot izgleda je poleg “terroir-ja” tudi pot, od pravilno dozoretega grozdja do predelave v dobro, polno, časovno stabilno vino, izjemno zahtevna.
