Pred sto leti umrl Janko Pelcl ustanovitelj Kmetijskega bralnega društva Gornja Radgona
Gotovo se je redko spomnijo domačina Janka Pelcla iz Polic, ki je bil rojen 10. maja 1852 in je umrl 2. januarja 1922. O našem rojaku nam osebno in verjetno večini živečih na radgonskem območju do sedaj ni bilo nič znanega. Smo pa prišli do podatkov ob prebiranju 1. številke tednika Murska Straža letnika 1922. Tednik Murska Straža je sicer v Gornji Radgoni izhajal od 14. aprila 1919 do 5.6.1924. Skupno je bilo izdanih 270 številk. Vsaka številka je izšla na štirih straneh. V časopisu, ki je bil namenjen takratnim obmejnim Slovencem so bili objavljeni zares zanimivi in aktualni prispevki.
Iz prej omenjene številke Murske Straže povzemamo: „Svojo blago dušo je izdihnil gospod Janko Pelcl, posestnik v Policah, načelnik Posojilnice v Gornji Radgoni, častni član in ustanovitelj Kmetijskega bralnega društva i. t. d. Umrl je mož! Mož kristjan, mož delavec, mož značaj in dolgoletni odkriti bojevnik za ljudske pravice. Z njim lega v grob mož, ki je osivel v delu za ljudstvo, mož, ki je bil s celo svojo dušo vnet za sveto vero in milozvočno slovensko govorico. Malo takih in tako požrtvovalnih narodnih delavcev pozna naša severna meja. Kljub svoji visoki starosti (Janko je umrl star 70 let in so ga smatrali za visoko starega, op.p.), je kazal neverjetno mladeniško delavnost in agilnost in je njegova osebnost imela velik vpliv v našem društvenem življenju. Gospod Janko Pelcl se je rodi dne 10. maja 1852 in je ves čas do svoje smrti porabil za vztrajno delo med ljudstvom. Poznan je bil po svoji modri preudarnosti, s katero je utemeljeval svoje dejo in vse, kar je sploh poduzel. Pokojni je ustanovitelj Kmetijskega bralnega društva, katero je ustanovljeno 26. maja 1894. Takratni soustanovitelji so bili: župnik Anton Belšak, pater Emeran Šlander, notar Oton Ploj, odvetnik, dr. Josip Gorički, sedanji stolni župnik v Mariboru vlč. g. Fran Moravec in Jakob Kozar, takratna kaplana ter odvetniški koncipijent dr. Piki.“
Omenjeno društvo je je Janka, leto pred smrtjo, za njegove zasluge na gospodarskem in političnem polju imenovalo svojim častnim članom. „Ustanovitev bralnega društva ima za našo sedaj državno, (prej le jezikovno) mejo velikanski kulturni pomen. Z ustanovitvijo tega društva je bil položen temelj ljudski prosveti. Dolga leta pred preobratom, posebno pa še za časa preobrata je bilo od vrlega pokojnika ustanovljeno društvo trn v peti našim tujerodnim nasprotnikom in neprijateljem. Med vojno je avstrijska oblast celo prepovedala društvu vsako delovanje ter se je v društvenih prostorih, kakor tudi v privatne v društvenih prostorih, kakor tudi v privatnem stanovanju blagega pokojnika izvršila stroga hišna preiskava. Kmetijsko bralno društvo je od dneva svoje ustanovitve preko burnih dni avstrijskega suženjstva ostalo kulturno in prosvetno ognjišče gornjeradgonskih Slovencev. Imenovano društvo deluje danes zelo živahno in ima poleg orlovskega odseka, še dobro izšolan tamburaški zbor in prav lep in nad vse delaven pevski zbor ter dramatski odsek. Vse to je delo blagega pokojnika, kateri je ustanovil društvo, ki se je tako lepo razvilo kljub težkim časom in raznim neprilikam. Pokojnikova vstrajnost je vse ovire premagala. Nadalje je bil pokojnik član sosveta okrajnega zastopa Gornja Radgona, vladni poverjenik krajnega šolskega sveta v Gornji Radgoni. Največjih zaslug za povzdig narodnega gospodarstva na jezikovni meji pa si je stekel blagi pokojnik z ustanovitvijo Posojilnice, ki se je razvila v tridesetem letu svojega obstoja v miljonski zavod. Posojilnica slavi svoj jubilej v letu, ko je umrl njen ustanovitelj, ki je dolgih trideset let z vnemo in vstrajnostjo deloval na polju slovenskega zadružništva,“ je še pred stoletjem pisala Murska Straža.
Pričakujemo, da nam bo kdo sporočil kaj več o našem rojaku. Prav bi namreč bilo, da se o rojaku, ki je bil v svojem času pomemben za širše okolje, izgubil spomin. (F.K.)
