Film o vlogi in vplivu neponovljivega Ivana Krambergerja, dobrega človeka iz Negove, na osamosvojitev Slovenije mnogim zaustavil dih
Po številnih predstavitvah po Sloveniji, zlasti v Ljubljani, je film Beli bojevnik v črni obleki, ob kulturnem prazniku, v organizaciji Zavoda Kultprotur „gostoval“ tudi v domači Gornji Radgoni, kjer je napolnil dovoljeni del velike kulturne dvorane. In mnogim gledalcem je vodeno zaustavilo dih, pravzaprav so vsi prisotni, med spremljanjem filma, preprosto obnemeli. Sam film, dvojni portret Ivana Krambergerja, sina in očeta, v žanru raziskovalnega dosjeja, raziskuje vpliv in vlogo Ivana Krambergerja (očeta) na osamosvojitvene procese v Sloveniji, ki jih Ivan Kramberger (sin) raziskuje pred kamero za magistrsko nalogo s pomočjo intervjujev in z ogledovanjem bogatega arhivskega gradiva. Intervjuva slovenske osamosvojitelje – politike prve slovenske vlade 1990–1992, zgodovinarje, novinarje, očetove sodelavce in sopotnike ter družinske člane in druge sorodnike. Za očeta se je življenjska pot končala 7. junija 1992 kot prvi politični umor v osamosvojitveni Sloveniji; sin je bil star šest let. Tako je to tudi zgodba sina v iskanju resnice o očetu, ki traja trideset let.
Ob ogledu samega filma, ki je navdušil Radgončane in druge obiskovalce, je v dvorani Doma kulture Gornja Radgona, kjer je potekala njegova projekcijo, so uprizorili tudi krajši pogovor. Moderator Bojan Rajk je „zaslišal“ domačega župana Stanislava Rojka, ki mimogrede prihaja prav iz Negove, in seveda Ivana mlajšega, ki je najbolj zaslužen za nastanek filma, katerega je režirala Maja Weiss. Za scenarij sta poskrbela Maja Weiss in Ivan Kramberger, ml., producentka je Ida Weiss, montažer Jurij Moškon, direktor fotografije Peter Perunović, skladatelj Augost Adrian Braatz, za snemanje in obdelava zvoka je poskrbela Ekipa 001. Film je nastal v produkciji Bela film in koprodukciji z RTV Slovenija. V filmu nastopa cela vrsta znanih osebnosti, med njimi Igor E. Bergant, Samo Bevk, Zlatan Čordić – Zlatko, Zmago Jelinčič Plemeniti, Janez Janša, Alenka Jeraj, Franc Kangler, Jože Kramberger, Ludvik Kramberger, Tomo Križnar, Milan Kučan, Bojan Labovič, Elena Pečarič, Lojze Peterle, Ernest Petrič, Branislav Rajić, Dimitrij Rupel, Marjan Šarec, Branko Simonovič, Marcel Štefančič jr., Violeta Tomič, Maja Weiss, Ali Žerdin, Mojca Žnidarič in Joco Žnidaršič. O Krambergerju spregovorijo tudi drugi sorodniki in znanci…
Dokumentarni film je sprva videti precej konvencionalno, kot spoj govorečih glav oziroma pričevalcev in izredno bogatega arhivskega gradiva, listin in posnetkov. Maja Weiss je zavzela zanimivo perspektivo osebne raziskave Ivana Krambergerja mlajšega – ta je tudi soscenarist filma – o svojem očetu, s čimer dobimo spoj intimnega vpogleda in družbene analize, ki jo prispeva resnično širok spekter siceršnjih sogovornikov. S tem pa se pred gledalcem, prizor za prizorom, stke montažno vznemirljiv presek družbe oziroma portret obdobja samostojne Slovenije, z vsemi anomalijami in stranpotmi… Ivan Kramberger mlajši, ki z očetovo zgodbo in iskanjem resnice o njegovi smrti, pripravlja magisterij, je takole povzel svoje občutke ob pregledovanju fotografij v Pokrajinskem arhivu: „Prevevajo me zanimiva čustva, ko gledam fotografije, na katerih je oče v času zgodnjega ustvarjanja, v Nemčiji, pa v času prihoda v Jugoslavijo, Slovenijo, njegova ustalitev pri Negovskem jezeru, tu so tudi fotografije mene ob rojstvu, tisto kratko življenje z očetom do šestega leta, družinske fotografije z mamo, bratom, starejšima polbratoma… Odpira se mi ogromno spominov, ki jih do zdaj mogoče nisem poznal ali so bili skriti nekje v moji glavi. Dejansko mi veliko pomeni ta dan, ko sem po malo manj kot 30 letih odprl te škatle in začel raziskovanje.“ Režiserka in soscenaristka filma Maja Weiss, ki je pravzaprav dala pobudo za film, pa dodaja: „Ivan Kramberger je eden, edini in edinstven in si zato zasluži film. Dotaknila se me je njegova avtobiografska knjiga Trnova pot.“
Kakorkoli že, film Beli bojevnik v črni obleki se izplača ogledati, kajti Ivan Kramberger je neponovljiva, singularna osebnost novejše slovenske zgodovine, ki je meteorsko vzniknila v obdobju državnega osamosvajanja in jo pomembno sooblikovala.
