Slovenski mladinski pisatelj znan predvsem po Kekcu, Josip Vandot, je bil rojen 15. januarja 1884. Torej bo v ponedeljek 15. januarja poteklo 140 let od njegovega rojstva. Enajstega julija letos pa bo poteklo 80 let od kar je Josip Vandot ob nesrečnem bombardiranju v Trnjanski Kuti na Hrvaškem, umrl. Zato, ker gre za dva okrogla jubileja, smo se odločili, da na kratko zapišemo nekaj vrstic o Josipu Vandotu. Gre za avtorja kakih dvesto petdeset črtic in povesti ter čez dvesto pesmi. Verjetno ni našega »bralca«, ki v svojem življenju ne bi prebral zgodbe o Kekcu, ali si ogledal film o desetletnem fantiču z imenom Kekec. Toda prav gotovo pa vsem ni znano, da se je avtor literarnih del povezanih s Kekcem, Josip Vandot leta 1922, ko mu je bilo komaj 38 let, upokojil. Pred tem pa je nekaj let živel kot delavec na železnici živel v Ljubljani, v Slovenski Bistrici in tudi v Radencih.
Josip Vandot je bil rojen kot deseti izmed dvanajstih otrok v železničarski družini v Krajnski Gori, ki je s svojo gorsko okolico tudi dogajališče njegovih mladinskih pripovedi. Po maturi na gimnaziji v Novem mestu v letu 1905, je nekaj časa študiral medicino, vendar je zaradi socialne stiske, študij moral opustiti. Zaposlil se je na železnici. Napeti odnosi med Slovenci in Nemci na slovenskem Koroškem, so mu zagrenili službovanje. Vandot ni prenašal podcenjevanja Slovencev, zato je službo pustil in ostal nekaj časa doma za pastirja. Pozneje je postal ponovno železničar in kot tak se je veliko selil. V zakonski zvezi s Tržačanko Drago Briščikovo, je imel hčerko Jelko. Po vojni je bilo pokojnikovo mrtvo telo prepeljano v Ljubljano. Pokopan je na Žalah v Ljubljani. Na Vandotovi rojstni hiši v Krajnski Gori je spominska tabla z naslednjim zapisom. Tukaj rodil se je Josip Vandot, pisal je knjige za mladi rod. Živ ohranili mu bodo spomin Kekec in Mojca in Kosobrin. (F.K.)
