Skip to content

Arne Hodalič in Katja Bidovec predstavljata ljudstvo na robu izumrtja

Ob odprtju fotografske razstave tudi projekcija filma Erika Valenčiča: Videti el Aaiun

V organizaciji KUD Zrak in Kultprotur, je v avli in galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona potekala otvoritev izjemne fotografske razstave svetovno znanega mojstra fotografije Arna Hodaliča in Katje Bidovec, ki fotografirata ljudstva Sahravijcev na robu izumrtja. Po otvoritvi fotografske razstave, je v neposredni bližini, pred Mladinskim centrom Gornja Radgona, potekala še projekcija filma, avtorja Erika Valenčiča, o mestu v zahodi Sahari, Videti El Aaiún.

Po pozdravnem nagovoru predstavnika KUD Zrak Vasja Rovšnika, sta razstavi, filmu in sploh projektu Zahodna Sahara, spregovorila vodja projekta Valenčič in soavtor 22 vrhunskih portretov iz omenjene nepriznane države, Hodalič. Med drugim sta povedala, da bo o ljudstvu, ki izumira, saj ga malo ljudi po svetu sploh spozna in se zanj nihče ne briga, izdana tudi knjiga. Z vsemi dejavnostmi, torej s celim projektom, na ta način skušajo Zahodno Saharo in njeno nesrečno ljudstvo približati svetu. Rešitve pa ne bo dokler Zahodna Sahara ne bo priznana kot samostojna in neodvisna država, čigavo ljudstvo se ne „prepoznava“ po terorizmu, temveč po trpljenju. Fotografa in fotoreporterja Arne Hodalič in Katja Bidovec sta se pred nekaj leti lotila fotografiranja ljudstev, ki so se zaradi različnih vzrokov znašli na robu izumrtja. Izhodiščna zamisel je bila fotografirati ljudi v prenosnem studiu, ki omogoča osvetlitev studijske kakovosti. V zahtevnih razmerah sta fotografirala na težko dostopnih območjih Etiopije, Indije, Namibije in nazadnje še na osvobojenem ozemlju Zahodne Sahare. Arne Hodalič, fotograf, profesor, urednik…, kot velik človekoljub tesno sodeluje z različnimi humanitarnimi in nevladnimi organizacijami, prav tako je urednik fotografije pri slovenski izdaji revije National Geographic ter profesor na treh slovenskih fakultetah in visokih šolah…
Sicer pa, letos mineva 45. leto od kar so bila globoko v Sahari, na skrajnem zahodu Alžirije, tik ob meji z Marokom, Zahodno Saharo in Mavretanijo postavljena begunska taborišča Sahravijev, ljudstva Zahodne Sahare, ki ji v času dekolonizacije afriške celine ni bilo usojeno postati neodvisna država. Danes dve tretjini njihovega ozemlja zaseda Maroko. Taborišča so se spremenila v naselja, poimenovana po mestih v Zahodni Sahari. Eden od njih se imenuje El Aaiún, ki bi moralo biti prestilnica neodvisne države. Novembra 2017 in maja 2018 je sahravijska begunska naselja obiskala slovenska filmska ekipa pod vodstvom režiserja in idejnega vodje projekta Erika Valenčiča. V obeh odpravah sta sodelovala tudi fotograf Arne Hodalič in fotografinja Katja Bidovec. Namen projekta je bil dokumentirati navidez večno isto, vsakdanje življenje Sahravijcev, ki že desetletja životarijo v kletki mrtvega časa in njihova pričevanja zbrati v obliki dolgih, poglobljenih intervjujev. Skupina je zbrane intervjuje objavila v obliki dokumentarnega filma in fotografske knjige z istim naslovom – Videti El Aaiún. Film in knjiga je predstavila podrobna pričevanja sahravijskih beguncev, tako tistih, ki so odigrali pomembnejše vloge v boju za svobodo, kot tistih ki so predvsem in zgolj civilne žrtve vojne ter okupacije. Osebne pripovedi razkrivajo kolektivno usodo Sahravijcev, ki jo kot ljudstvo brez domovine doživljajo zadnja štiri desetletja in pol… Avtor Erik Valenčič je sicer dolgoletni novinar, publicist in dokumentarist, ki v svojih delih skozi vidike posameznih ljudstev razkriva kompleksnost Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Do zdaj je naredil tri dokumentarne oddaje oz. filme, v katerih v ospredje postavlja določen narod, kot so: Palestinci, Kurdi in Asirci.
Ogled razstave in filma je tudi v Gornji Radgoni bil brezplačen, so pa se akterji priporočali za prostovoljne prispevke. Pa ne za avtorja fotografij in avtorja filma, temveč za nesrečne ljudi iz Zahdne Sahare. Kot je dejal Erik Valenčič, vsa sredstva, prostovoljne prispevke, ki jih zberejo na tovrstnih in podobnih srečanjih, namenijo tamkajšnjem aktivistu in humanistu Hamdiju Toubali, kateri jih porabi za pomoč ljudem v šestih taboriščih Zahodne Sahare.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja