Lovski tovariši obiskali in obdarili Avguština Tivadarja ob njegovem 80. rojstnem dnevu
Tudi v teh vročih junijsko – julijskih dneh, radenski lovci ne pozabljajo na svoje prijatelje, člane zelene bratovščine, ki že vrsto let delujejo v lovskih vrstah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. Poleg obiskovanja, obdarovanja in voščil najstarejših tovarišev, ki zaradi starosti in bolezni več niso aktivni, v LD Radenci obdarujejo tudi kolege, ki so še v polni moči, a imajo okrogel življenjski jubilej. Tokrat so tako aktivni člani LD Radenci Franc Smolko, Janez Konrad in Branko Horvat, v njegovem domovanju v Hrastju Moti, obiskali enega najstarejših aktivnih članov omenjene lovske družine, Avguština Tivadarja, ki je dan po dnevu državnosti obeležil 80. rojstni dan. Lovski kinolog Smolko, ki je tudi nekakšen idejni vodja obdarovanj jubilantov v LD Radenci, ter Horvat in Konrad so Avguštinu voščili ob 80. rojstnem dnevu, mu zaželela še veliko zdravja in uspešnih potepanj po naravi, ter seveda pri skrbi za stalež divjadi in varovanje okolja.
Kot nam je povedal tokratni slavljenec, sicer upokojenec Radenske, imel izjemno pestro preteklost. Rodil se je v vihri 2. svetovne vojen, 26. junija 1941, v Rihtarovcih pri Radencih, abrahama je praznoval, ko je JLA, pred tremi desetletji, mimo njegovega doma hitela proti Gornji Radgoni. In sedaj, ko Slovenija praznuje 30-letnico samostojnosti, je on obeležil osemdesetletnico. Pove, da ga zdravje še kar dobro služi, čeprav je pred desetletjem imel kar nekaj težav. Poleg v gozdu, na svežem zraku, je pogosto na kolesu in sploh v gibanju. „Ne smeš se zapustiti, zato sem vseskozi v gibanju, In dokler me bo zdravje služilo, bom zraven pri zeleni bratovščini, predvsem v naravi, kjer se najlepše počutim“, pravi slavljenec Avguštin, ki mu ni v ospredju ubijanje živali, temveč skrb za stalež in sploh ohranjanje nravnega okolja. Kljub temu se spomni nekaterih gostovanj pri lovskih kolegih na zahodu države, kjer je med drugim uplenil tudi gamsa ter muflona.
Slavljenec nam je spregovoril tudi o svojem pestrem življenju, ko se je pri mojstru Kosiju na Kapelskem Vrhu izučil za mizarja. Pred odhodom v JLA, dve leti je služil kot vojaški policaj, med Bihaćem, Pančevim in Rajlovcem, je delal na številnih delovnih mestih, od Radenske, Gradbenega podjetja Radgona, Elrada…, celo poštar je bil. Po prihodi iz vojske je med drugim dobro leto delal v Avstriji, še dve leti pa v Nemčiji. Nekako ustalil se je v Radenski, kjer je bil v ekipi vzdrževalcev in se je leta 2002 upokojil. Z ženo Alojzijo, ki je za hudo boleznijo umrla že leta 1983, ima sina Danijela in Benjamina, danes pa živi s partnerko v Hrastju Moti. V lovske vrste je stopil že maja leta 1969, iz ljubezni do živali in narave. V njihovi bližini se je zaradi gojišča fazanov zbiralo veliko lovcev, ki so ga nagovarjali, da naj gre zraven in potem se je to tudi zgodilo. Tudi sam je bil dalj časa oskrbnik fazanerije LD Radenci, kjer je bilo veliko dela, a je bil vedno zadovoljen. Bil je tudi član UO LD Radenci, za svoje delo v lovstvu pa je Avguštin Tivadar, v minulih 52 letih odkar je lovec, prejel številna priznanja in odlikovanja Lovske zveze Slovenije in LD Radenci.
