Ptujski kurenti gostovali tudi v Gornji Radgoni in med tamkajšnjimi starostniki
Na svoji poti preganjanja zime in prinašanja dobrega so ptujski kurenti obiskali tudi Gornjo Radgono, predvsem so razveselili najmlajše, ter tudi starostnike, stanovalce doma starejših. Kakšnih 20 članov Etnološkega društva koranti iz Hajdine, so se najprej na krajšem rajanju zaustavili pri „Tušu“, nato so po mestu, skupaj z domačini med veselim rajanjem odganjali zimo ter privabljali pomlad, ki se po zadnjih temperatura že resno približuje. Hkrati je poslanstvo kurentov bilo tudi „molitev“ za dobro letošnjo letino na vseh življenjskih področjih, vse slabo pa naj bi se pozabilo…Žal pa niti veselim kurentom ni uspelo „privabiti nič dobrega za Ukrajino in Ukrajince“, kot je nekdo dejal. Rajanje in veselje se je nato nadaljevalo do Doma starejših občanov Gornja Radgona, kjer so jih stanovalci z veseljem opazovali. Nekateri so se jim pridružili, drugi pa so jih pozdravljali skozi okna svojih sob ali z balkonov.
V pogovoru s kurenti smo izvedeli, da se njihovo poslanstvo prvenstveno kaže v preganjanju slabega in prinašanju dobrega, kar vsako leto ponesejo širom po domovini in tudi v tujini.
Kurentova prizadevanja je potrebno razumeti predvsem kot kulturni proces, ki pomaga graditi pristne medčloveške odnose, ki so pri vsakodnevnem življenju in delu še kako pomembni. To poslanstvo kurenti oz. kornati opravljajo v času pustovanja, ki se vedno prične na svečnico, 2. februarja v tekočem letu. Pustni torek, kot zadnji dan pustovanje pa je vsako leto na drugi datum, ker se čas pustovanja določa po luninem koledarju. Letos je to 1. marec. Po prvotnih izročilih bi naj kornat preganjal zimo in prinašal v deželo pomlad. Zato jim danes mnogi želijo pripisati zgolj pogansko naravo, toda nova spoznanja o človeški duši in njenih vplivih na pozitivne spremembe počasi odkrivajo, da verovanja in običaji naših prednikov, ki so se ohranili vse do danes, niso zgolj poganske narave.
Nekdanje tegobe, ki so se kazale predvsem v pomanjkanju hrane so zamenjale številne novodobne. V ptujskem območju in tudi širše na severovzhodu države v času pustovanja poslanstvo odganjanja zla in vzpostavljanja vsega dobrega tako že dolgo opravljajo kurneti. Moč te čudovite tradicije se kaže v samem obredu, ki je namenjen prinašanju sreče. Plemenitost obreda pa se kaže v tem, da ne trpi zgolj tisti, ki je sreče potreben, temveč predvsem tisti, ki srečo prinaša. Potrebno je namreč vedeti, da je opravljanje tega poslanstva fizično zelo naporno, saj celotna oprava kurenta tehta tudi do 40 kg. Kurentovanje, ki je žal tudi letos uradno odpovedano, predstavlja največji slovenski in srednjeevropski pustni festival. Entnografski del pustnih dogajanj, ki ga zaznamuje osrednji pustni lik kurent oziroma korant, je omejen na regijo Spodnje Podravje, ki zajema devetnajst občin. Mikro območje obhodov pa je omejeno na mestno občino Ptuj, občino Ormož in manjše občine Ptujskega in Dravskega polja (Markovci, Dornava, Gorišnica, Videm, Hajdina, Kidričevo), Haloz (Podlehnik, Žetale, Majšperk) ter Slovenskih goric (Juršinci, Destrnik, Sveti Andraž). Po številu nosilcev (družine, sekcije, društva) izstopajo vasi: Markovci, Zabovci, Spuhlja, Bukovci, Borovci, Stojnci, Lancova vas, Pobrežje, Draženci, Janežovci, Vareja, Prvenci, Grajena, Mestni Vrh.
Kurenti ali koranti predstavljajo najbolj množičen etnografski pustni lik, ki vsako leto v času od svečnice do pepelnice opravljajo obhode po vaseh in mestih. Ali je kurent poganskega, slovanskega morda celo grškega ali kakega drugega izvora, tega še danes ne vemo. Osnovni nosilci in izvajalci te dediščine izhajajo iz družinske skupnosti v vaseh in od 19. stoletja dalje s preseljevanjem ljudi tudi v mestih. Po starodavnem izročilu so dedje prenašali obredje na sinove in vnuke, saj so le moški zmogli veliko fizične moči in napora pri nošenju težke kurentije ter boja z zlom. Nekoč so si možje kurentije izdelovali sami iz priročnih materialov, ki so jih imeli na kmetiji. Danes kurentije izdelujejo lokalni mojstri domače obrti. Posebno vlogo imajo žene in dekleta, ki skrbijo za izdelavo okrasja za kurentijo (papirnate rože in trakovi, izdelava volnenih gamaš, poslikava usnjenih mask, vezenje robčkov). Pri izvajanju in ohranjanju kurentovih obhodov so otroci vključeni v vse aktivnosti tega obredja. Ker je kurent skupinska maska, se posamezniki običajno združijo v etnografske skupine, mnogi imajo ustanovljena društva. Društvo ali skupino običajno sestavlja 15 do 20 članov. Vodja skupine je običajno najstarejši član, ki organizira in vodi obhode po vaseh in mestih. V skupini kurentov je tudi pustni lik hudič – kot simbol potencialnega zla, ki ga kurenti preganjajo.
Za izvajanje samega obredja je potrebna oprava, ki se imenuje kurentija. Sestavljena je iz ovčjega kožuha, kurentove kape, petih zvoncev in ježevke. Po obliki kape poznamo dva tipa kurentov: tako imenovanega pernatega in rogatega. Pri pernatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, puranjimi ali gosjimi peresi in raznobarvnimi papirnatimi trakovi in rožami, privezanimi na usnjene rogove. Pri rogatem je usnjena maska obdana z ovčjo kožo, na vrhu so vgrajeni pravi kravji rogovi. Kurent se pojavlja tudi v skupinah oračev kot plužar. Skupina priteče na dvorišče, kjer v krogu divje poskakujejo okrog gospodarja. Z bučnim zvonjenjem in zamahi z ježevko odganjajo vse, kar je slabo in prinašajo srečo in zadovoljstvo. Domačini jim ponudijo hrano in pijačo, ženske pa jim v znak naklonjenosti podarijo robčke. Na vaseh se je ohranila šega, da gospodinja ob prvem obisku kurentov v znak zahvale in sreče pred njimi razbije lončeno posodo. Izven lokalnega okolja se kurenti udeležujejo različnih etnografskih, karnevalskih in protokolarnih dogodkov.
V sodobnem svetu tekmovalnosti, individualizma, egoizma, nerazumnega uničevanja okolja postaja kurent s svojo sporočilno vrednostjo ambasador socialnih in kulturnih sprememb, ki nas vračajo v čase, ko je človek živel v sozvočju z naravo, rastlinstvom, živalstvom in sočlovekom; ko je sebe smatral kot neločljivi del vsega bivajočega in se ni postavljal v nadrejeno vlogo gospodarja in izkoriščevalca vsega in vseh zgolj za lastne kratkoročne koristi. V lokalnem okolju je tako močno prisoten, da se z njegovim poslanstvom istovetijo mnoge socialne strukture. Upodobljen je v mnogih celostnih podobah podjetij, javnih pravnih oseb in civilno-družbenih organizacij. Na etnografski in karnevalski povorki, ki nosita ime “kurentovanje,” simbolizira osrednji pustni lik, brez katerega si ni moč omisliti obeh dogodkov. Številni lokalni prebivalci se vedno bolj zavedajo, da ta dediščina ni zgolj nek preostanek poganske narave naših očakov. V tej tradiciji prepoznajo mnogo modrosti, ki so jih poznali in spoštovali naši očaki in lahko veliko pripomorejo k izboljšanju kakovosti ne zgolj našega življenja ampak vsega bivajočega. Kurent v lokalnem okolju predstavlja mnogo več kot zgolj “neko pustno šemo”. Sporočilna vrednost kurentovih obhodov soustvarja in krepi trajnostno identiteto mesta Ptuj in okolice. Biti del kurentovih obhodov je danes častno dejanje, ki mu ljudje iz različnih socialnih struktur sledijo in se z njimi istovetijo. Za prebivalce Ptuja, ki slovi kot najstarejše slovensko mesto, in okoliško prebivalstvo, predstavljajo pustna obredja del skupne identitete, vez z mističnim in pobeg od zemeljskega sveta.
Fotografije: Tamara Vogrin-Tara, Franci Klemenčič in Matjaž Zupanc