V Blaguškem gozdu je potekala spominska slovesnost v spomin na 12 ubitih talcev
Bilo je 3. aprila 1945, le dober mesec pred koncem 2. svetovne vojen, ko so ukrajinski Kozaki, sodelavci nemškega okupatorja, v gozdu pri Blaguškem jezeru, nedaleč od Sv. Jurija ob Ščavnici, ustrelili 12 nedolžnih žrtev, ki so jih privedli iz zaporov na Ptuju. V spomin na ta žalostni dogodek so minulo nedeljo pripravili spominska slovesnost. Med ustreljenimi je bil edina žrtev iz območja današnje občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Tunček Vrbnjak, ki se je, po pripovedovanju domačinov zavzemal, da talcev ne bi ustrelili, zato so usmrtili tudi njega. In točno na dan tega zločina, sta Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Videm ob Ščavnici in občina Sv. Jurij ob Ščavnici pripravili spominsko slovesnost, na kateri so počastili spomin na nedolžne žrtve druge svetovne vojne. Slovesnosti so se ob drugih udeležencih, udeležili tudi predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Gornja Radgona Boris Edšid, ravnatelj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici Marko Kraner, častni občan jurijevške občine Lojze Veberič, ki je bil rojen v Seliščih in sedanji predsednik KO ZB Videm ob Ščavnici Boris Kovačič.
Slovesnost se je pričela, z nagovorom podpredsednika KO ZB Videm, Štefana Trstenjaka, ter nagovorom in položitvijo ikebane, ki jo ob spominsko obeležje položil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana. O obisku Kozakov v Seliščih, tiste dni v aprilu 1945, je spregovoril živa priča, tedaj desetletni Alojz Veberič. Opisal je njihovo »pohajkovanje« po vasi in ustrahovanje prebivalstva. Za krajši kulturni program je poskrbel znani kulturni delavec v občini Sv. Jurij ob Ščavnici Boris Kovačič, ki je zrecitiral nekaj pesmi partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha.
Naj povemo, da se ob spomeniku vsako leto odvijajo spominske slovesnosti, s katerimi se spominjajo nedolžnih žrtev, katerim so okupatorji vzeli življenja tik pred koncem vojne. Ker smo s svojimi zapisi obelodanili mnoge slovesnosti, ob tem spomeniku, naj ob zapisu današnjemu zapisu slovesnosti, pripnemo besede, ki jih je ob praznovanju 55 – letnice te morije v nagovoru povedal domačin iz Dragotincev, pokojni škof dr. Vekoslav Grmič: »Danes pred 55 leti so nemški okupatorji na tem prostoru zagrešili gnusen zločin, ko so njihovi hlapci, kozaki, 3. aprila 1945, ustrelili 12 talcev, moških iz bližnje okolice. Talce naj bi pripeljali iz ptujskih zaporov in jih zaprli v kletne prostore jurjevske osnovne šole. Zločin jim je narekovalo golo maščevanje. Bilo je to v velikonočnem času, ki je simbolično naznanjalo zmago nad fašisti in nacisti, največjimi sovražniki krščanske civilizacije, sploh človeštva in posebej narodov, ki so jih obsodili na smrt kot tudi Slovence… Talci so v resnici krščanski mučenci, od katerih je sedanji papež že mnoge proglasil za blažene in svetnike kot Maksimilijana Kolbeja in Edito Stein. Tako smo lahko Slovenci prepričani, da imamo med svetniki mnogo pričevalcev iz teh časov. Tudi teh 12 talcev, ki se jih tukaj spominjamo, je gotovo doseglo palmo mučeništva in krono slave. Zato smo lahko ponosni nanje. Da je tako, to še posebej dokazuje tudi njihova poslednja pot v smrt, kakor pripovedujejo priče tega križevega pota. Ta zemlja, ki je torej posvečena s krvjo 12 mučencev iz tega kraja, bi zaslužila, da bi stopali nanjo kot v svetišče, da bi stopali tako, kakor beremo v Sv. pismu o Mojzesu, da mu je Bog govorili: »Sezuj si čevlje z nog! Kajti kraj, ki na njem stojiš, je sveta zemlja«(2Mz 2,5)«.
Naj sklenemo ta zapis z besedami spomina, ki so ga ob nam, ob praznovanju 55 letnice te grozne morije, povedali tedaj še živeči, danes jih ni več občani, ki so slišali, kako so možje, ki so jih gnali na morišče v »procesiji« smrti, glasno molili in se tako odpravljali v onostranstvo. Žal se nekaj podobnega dogaja tudi danes, v 21. stoletju. (L.K.)
Spominska slovesnost ob spomeniku 12 talcev v Blaguškem gozdu (Fotografije: Marjan Halec)