Gostujoča razstava Muzeja slovenske policije Manevrska struktura narodne zaščite bo na ogled do 22.6.2020
V organizaciji Policijskega veteranskega društva Sever za Pomurje, Zavoda Kultprotur in občine Gornja Radgona, so v galeriji radgonskega kulturnega doma odprli gostujočo razstavo Muzeja slovenske policije Manevrska struktura narodne zaščite (MSNZ). Za postavitev razstave in sploh odlično organizacijo dogodka, katerega se je ob upoštevanju vseh veljavnih ukrepov in priporočil NIJZ v zvezi z Covid-19, udeležilo okoli 30 ljudi, ter za pogostitev vseh prisotnih je poskrbela predvsem neutrudna predsednica Radgonskega pododbora Sever, Ljudmila Kovačič. Na odprtju razstave, katero sta predstavila moderator Drago Ribaš, predsednik PVD Sever za Pomurje, in upokojena kustosinja omenjenega Muzeja, mag. Biserka Debeljak, so za krajši kulturni program poskrbeli člani Policijskega orkestra. Svečani nagovor ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 22.6.2020, je imel župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko, ki je izrazil zadovoljstvo, da si lahko občani njegove občine in tudi drugi obiskovalci ogledajo zanimivo razstavo z dogajanjem izpred 30 let, ko se je začelo „formiranje“ samostojne Slovenije.
Drago Ribaš, predsednik PVD Sever za Pomurje, ki je vodil prireditev, je že uvodoma dejal, da je MSNZ bila tajna organizacija, katere člani so se zavedali rizika njihovega početja, še danes so v kazenskem zakoniku RS enako kot takrat v kazenskem zakoniku SFRJ predvidena kazniva dejanja rušenja ustavne ureditve, ker so se pripravljani na izhod dela države in dotedanje skupne države. „Člani MSNZ so še v SFRJ delali načrte, kako pripraviti bodočo državo na morebitne izredne razmere ali vojno. Zelena linija je vsebovala pripadnike TO in je imela bistveno težjo nalogo, morali so iz zalednih enot TO napraviti Slovensko vojsko in sočasno koordinirati priprave države na morebitne izredne razmere ali vojno. Slovenska Milica se je od akcije Raduša leta 1972 na take razmere pripravljala tako z aktivnim kot rezervnim sestavom. Zaradi tega je bilo potrebno pri milici v načrtih zamenjati sovražnika in smer njegovega prihoda. Vendar pa se je milica tudi morala dodatno opremiti, predvsem PEM enote in sestav pripraviti na morebiten spopad z dotedanjimi prijatelji. Vsekakor pa je milica imela praktične izkušnje iz dela na Kosovu. Odkrita nasprotovanja med milico in JLA so se začela, ko je 1.12.1989 slovenska milica in predvsem njene posebne enote milice, kriminalistična služba in drugi prvič zaprla južno mejo in preprečila miting resnice v Ljubljani v okviru akcije Sever“, je med drugim dejal Ribaš, ki je dodal, da je namen razstave, da se ne pozabi kaj je bilo in kako smo dobili državo. Prva razstava Človeka nikar je nastala hitro po vojni in je najbolj obširna in podrobna. Druga o MSNZ je nastala ob 25. obletnici MSNZ. Tretja najnovejša, pa je nastala ob 25. letnici osamosvojitve in ima zato tudi takšno ime.
Razstava poimenovana „Uporniki z razlogom“, ki sta jo pred petimi leti, ob 25-letnici ustanovitve MSNZ, pripravila Muzej Slovenske policije in Vojaški muzej SV, ponazarja leto 1990, torej čas pred 30 leti. „Osamosvojitvena prizadevanja slovenskega naroda so se po 52 letih, večstrankarskih volitvah od 8. do 22. aprila 1990, srečala s ključnim vprašanjem: Kako zavarovati osamosvojitveni proces ter preprečiti verjeten in nasilen poseg federalnih struktur, še posebej JLA, v praktično izvajanje nacionalne varnosti? TO je bila sistemsko del oboroženih sil JLA in velik del pripadnikov, tudi Slovencev, je slepo sledijo njihovim ukazom. Republiški štab TO je namreč 15. maja 1990 izdal ukaz o predaji orožja v skladišča takratne JLA Komandant, general podpolkovnik TO Ivan Hočevar je zahteval takojšnje skladiščenje, ki mora biti v popolni tajnosti. V Sloveniji je JLA odvzema predvsem tisto orožje, ki je bilo v vojašnicah, v občinskih štabih pa le v nekaterih krajih. MSNZ je nastala kot odgovor na odvzem orožja TO, v strogi tajnosti na medsebojnem zaupanju. Združevala je pripadnike TO in takratne milice“, je med drugim dejala Biserka Debeljak
Na odvzem orožja se je odzvala tako „Narodna zaščita“, ki je šele pozneje imenovana MSNZ. Shemo organiziranja, ki jo je pripravil takratni načelnik NZ Anton Krkovič, so organizatorji prenesli v življenje. Na terenu so vzpostavili mreže zaupnikov med štabi TO in posebnimi ter vojnimi enotami milice. „Orožje in strelivo, ki sta bila skladiščena na postajah milice, na takranih UNZ. So organizatorji vozili na skrivna mesta. Postopek je potekal po dogovorjenem redu, brez pisnih dokumentov in na popolnem zaupanju ljudi, ki so orožje hranili. S svojim ravnanjem so ogrožali lastno varnost, varnost svojih bližnjih, svojih družin. Predsedstvo RS je ob 10. letnici MSNZ, leta 2000, odlikovali pripadnike MSNZ z najvišjim državnim odlikovanjem, Zlatim častnim znakom RS“, je dejala mag. Debeljakova, ki je dodalo, kako ogled omenjene razstave priporočajo vsem državljanom, mladim in malo manj mladim, tudi zato, da dogodki ne bodo odšli v pozabo.
„Naj ogled fotografij in dokumentov pokaže čas, posebno mladim, ki niso bili v času dogodkov niti rojeni, in ne morejo vedeti, kako se je Slovenija že v letu 1990 morala pripravljati na vojno, ki se je zgodila naslednje leto“, je še dejala mag. Biserka Debeljak.
























Fotografije: Katja Bajec