S spominskim pohodom ob meji so se spomnili dokončnega odhoda JLA iz „mesta heroja“ in celega radgonskega območja
Včeraj, v četrtek (3.7.2025) je minilo natanko 34 let odkar so vojaki JLA zapustili mejni prehod v Gornji Radgoni, ki so ga med osamosvojitveno vojno imeli slab teden dni pod svojim nadzorom. S tem so pravzaprav dokončno in za vedno zapustili mesto Gornja Radgona in sploh radgonsko območje. In v spomin na ta dogodek OZ VVS, PVD “Sever”, ZSČ – OO Gornja Radgona, ZB za vrednote NOB Gornja Radgona, pod pokroviteljstvom občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, ter ZVVS vsako leto pripravljajo tradicionalni spominski »pohod ob meji«. Slednji vsako leto poteka izmenično iz Gornje Radgone proti Radencem in v nasprotni strani, letošnji, 24. pohod pa je potekal od Radencev do Radgone. Kljub veliki vročini se je na 8-kilometrski pohod ob reki Muri podalo lepo število veteranov, njihovih družinskih članov, prijateljev in sploh simpatizerjev veteranskih organizacij.
Ker mestu in sploh območju Gornje Radgone, ki ga mnogi imenujejo „mesto heroj“, pripada eno častnih mest pri osamosvajanju Slovenije pred 34 leti, je logično, da so tovrstni dogodki vedno dobrodošli in tudi solidno obiskani, a je letos mogoče tudi zaradi velike vročine, le obisk bil nekoliko manjši. Kljub temu je vse minilo brez kakršnegakoli ločevanja, kot se ponekod, tudi v okviru državne proslave ob dnevu državnosti, pogosto dogaja. Na radgonskem območju je posebni odbor sestavljen iz vseh veteranskih združenj, katerega je vodil Dušan Zagorc, vse soglasno potrdil, in tako so se udeleženci letošnjega pohoda prvi četrtek v juliju, ob 17. uri zbrali v Parku osamosvojitvene vojne v Radencih. Po pozdravnem nagovoru Janija Kosija, predsednika OZ VVS Gornja Radgona, radenskega župana Romana Leljaka, je bil slavnostni govornik, general major, dr. Alojz Šteiner. Slednji je v svojem govoru med drugim opozoril na pomen dogodka, s katerim se ohranja pozitivni zgodovinski spomin na osamosvojitev in obrambo samostojne RS pred 34 leti. Izpostavil je, da se je ideja o organizaciji pohodu med domoljubnimi in veteranskimi organizacijami radgonske upravne enote pojavila pred četrt stoletja pod geslom »Enotni v osamosvojitveni vojni, enotni v miru«. Po Šteinerju je tozelo pomembno, ker je bil pohod letos vnesen tudi v koledar skupnih dogodkov Zveze slovenskih častnikov. „V bistvu pa se veterani iz vrst nekdanje teritorialne obrambe in milice skupaj z ostalimi predstavniki DVO z ramo ob rami udeležujejo te spominske aktivnosti. Ljudje v krajih ob Muri vedo, kaj pomeni vojna, zato je tudi spomin na dogodke izpred 34 let še kako živ, saj so tu bile žrtve tako na slovenski kot agresorski strani. Ta spomin pa se v upanju na mir na tovrstni spominski aktivnosti utrjuje,“ je ocenil generalmajor Šteiner.
Pred začetkom pohoda so v Radencih položili še cvetje in prižgali svečo ob obeležju civilni žrtvi, Alojzu Gaubetu, nato pa se je dobra stotnija pohodnikov vseh starosti podala proti mestu penine in sejmov Gornji Radgoni. Kljub veliki vročini se je udeležencem med potjo pridružilo še nekaj pohodnikov, tako da jih je v Radgono prišlo še nekaj, pa ne samo iz Radencev in Gornje Radgone, temveč tudi iz drugih krajev, zlasti iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Negove, Apač, Cerkvenjaka, Lenarta Benedikta, čigavi teritorialci so leta 1991, poleg domačinov, bili aktivirani pri obrambi Gornje Radgone, ter celo iz Zgornje Gorenjske.
Pod nepisanim sloganom: „V Gornji Radgoni, Pomurju in Slovenskih goricah ni ločevanj in delitev“, kjer se pozdravlja s spoštovani gospodje in tovariši, se je pohoda udeležilo tudi nekaj gostov, iz vojaških in političnih krogov, predvsem tisti, ki so pred dobrimi tridesetimi leti kaj pomenili v vodenju TO, milice, lokalnih skupnosti, visoki predstavniki vojske in veteranskih združenj… Pri spominskem obeležju „Nikoli več“ v Gornji Radgoni so v spremstvu številnih praporščakov, položili lovorov venec, nato pa je prisotne pozdravila in nagovorila domača županja Urška Mauko Tuš. Slavnostni govornik je bil predsednik ZVVS, generalmajor Ladislav Lipič, ki je ob čestitkah in zahvali organizatorjem vseh pohodov, opozoril na pomembnost ohranjanja spomina na dogodke iz osamosvojitvene vojne, v kateri ima „naša Gornja Radgona posebno mesto, zaradi spopadov v samem mestu in povzročene materialne škode na objektih, zaradi vloge prostovoljcev, ki so aktivno sodelovali pri uničenju motornih in bojnih vozil ter tudi civilne žrtve v osamosvojitveni vojni (Janez Svetina),“ kot je dejal Lipič. Po njegovem je čas umika enote JLA poveljnika Popova iz Gornje Radgone že bil tudi čas zmagoslavja, saj so se enote JLA po vsej Sloveniji že umikale v svoje vojašnice, aktivno so potekala pogajanja med takratnimi oblastnimi organi Republike Slovenije in predstavniki JLA.
Izpostavil je tudi, da je bilo težko začeti z aktivnim delovanjem, streljanjem po vojakih JLA, vendar ko se je začelo bojevanje, je vse potekalo skoraj samodejno. „Bilo pa je težko tudi nehati takrat, ko smo bili v veliki premoči, vendar smo se uspeli zadržati in nismo zadali zadnjega udarca. Naše roke so ostale neomadeževane in nihče od slovenskih teritorialcev in miličnikov, pa tudi politikov ne, se ni našel na zatožni klopi haaškega sodišča za vojne zločine. Tudi zato je potrebno še boljše sodelovanj vseh veteranskih in domoljubnih organizacij v ohranjanju spomina na uporništvo slovenskega naroda, ne glede, da nekateri zgodovinarji in politiki v tem vidijo negiranje osamosvojitve s strani vojnih veteranov. Nasprotno, vojni veterani smo in bomo ponosni na svoj prispevek v osamosvojitveni vojni, vendar pa nikoli ne bomo zatajevali svoje zgodovine, kajti samozavestni ljudje in narodi so ponosni na svojo zgodovino, jo spoštujejo in gojijo spomin nanjo.“
Prvi slovenski veteran vojne za Slovenijo je nanizal tudi nekaj misli o pomenu vojnih veteranov in veteranstva nasploh, odnos oblasti do vojnih veteranov – odnos do vojnih veteranov je legitimacija vsakokratne oblasti. Posebej je ponovil misel, izrečeno v skupnem filmu »Vojna brez sovraštva«, in sicer: »Z zgodovino ravnajmo kot z babičinim poročnim porcelanom« ter še nekaj sporočilnih misli iz navedenega filma. Lipič je izpostavil tri pomembne dogodke izpred 35 let in sicer: preprečitev razorožitve TO Republike Slovenije; idejo in pomen delovanja Narodne zaščite, kasneje poimenovane manevrska struktura narodne zaščite; ter vseljudsko glasovanje oz. plebiscit. V nagovoru se je dotaknil tudi mednarodnih razmer, v katerih živimo danes ter izrazil stališče ZVVS, razumevanje vzrokov do nastanka kriz in nato vojn; značilnosti vseh današnjih vojn in spopadov, vključno z uporabo sodobnih bojnih sredstev, medijsko vojno in številne civilne žrtve, vključno z otroki in ranljivimi skupinami; dvoličnost svetovne politike v odnosu do strani v spopadih; genocid nad palestinskim narodom: nespoštovanje mednarodnega prava, ki ga kot je dejal Lipič, očitno ni več in razglasitev GS OZN za nezaželeno osebo, medtem, ko se vojne zločince sprejema s stoječimi ovacijami v kongresu najbolj demokratične države na svetu…, kot je še dodal generalmajor Lipič.
Ob koncu uradnega dela dogodka, moderator prireditve in predsednik organizacijskega odbora Dušan Zagorc, vse prisotne povabil še na prijetno družabno srečanje ob klobasi in hladnem špricarju. Že pred tem je Zagorc izrazil upanje, da bo državni vrh prihodnje leto ob 35. letnici osamosvojitve ugodil prošnji Radgončanov, da bi osrednja državna proslava potekala prav v mestu penine in sejmov, torej v mestu heroju!
Fotografije: Dani Mauko, Franci Klemenčič in O.B.