Skip to content

Naj ne bo nikoli pozabljeno in naj se ne ponovi!

V „Mestu heroju“ podelili 118 spominskih medalj ob 30 – letnici samostojnosti

Mestu in občini Gornja Radgona ter tudi občini Radenci in širšem radgonskem območju, gotovo pripada eno častnih mest, ko gre za spomin na osamosvojitveno vojno izpred dobrih 31 let, in zato ne preseneča, da se veteranska in domobljubna združenja skušajo, tako ali drugače oddolžiti tistimi, ki so pomagali, da se je nekaj dni “zasedeno” območje in mesto rešilo. Še posebej pa se veteranska društva prizadevajo mladim vsaditi nekoliko več domovinske zavesti in sploh domoljubnosti. Prav tako v “mestu heroju”. Z željo, da se dogajanje iz konca junija ter začetka julija 1991 ne bi nikoli pozabilo, postavljajo tudi obeležja, ki spominjajo na omenjene dogodke. Sedaj pa so dobrem letu zamude podelili spominske medalje tistim, ki so tako ali drugače sodelovali pri osamosvojitveni vojni.

Tako je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Gornja Radgona, po občinah Apače, Sveti Jurij ob Ščavnici in Radenci, pripravilo še zadnjo podelitev spominskih medalj ob 30 letnici samostojne in neodvisne države RS, v Gornji Radgoni. V dvorani PGD Gornja Radgona je članice in člane združenja, katerim je dodeljen status veterana, čakalo 118 spominskih medalj. Po prihodu praporščaka in odigrani himni je prisotne pozdravil Niko Brus, predsednik OZ VVS Gornja Radgona, ki je med drugim dejal, da se z medaljami „samostojna Republika Slovenija, naša skupna domovina, za katero smo bili pred 31 leti pripravljeni dati največ-svoja življenja, želi nekoliko zahvaliti. Prisotne je pozdravila in jim zahvalila za požrtvovalnost ter čestitala za prejeto medalj, tudi radgonska županja Urška Mauko Tuš, ki je obljubila, da bo lokalna skupnost še naprej v okviru zakonskih določil, pomagala veteranski organizaciji. Slavnostni govornik na dogodku je bil Mirko Rauter, vodji Uprave za obrambo Maribor, ki je v letu 1991 bil načelnik 73. štaba TO in poveljujoči enotam TO na območju Gornje Radgone. Oba častna gosta sta izpostavila domoljube, iznesla svoje spomine na dogodke izpred 31 let, na pomen prenosa teh spominov na mlajše generacije in se prisotnim veteranom zahvalila za storjena dejanja v osamosvojitveni vojni.

Mirko Rauter je posebej poudaril, da so tudi danes po 31 letih obstajajo posamezniki, ki si želijo krojiti resnico iz osamosvojitvene vojne na svoj način, sebi v korist. To je potrebno onemogočiti, kot je dejal. Veseli ga da so med nami taki, ki so ohranili originalno zgodovinsko gradivo, dokumente in fotografije. „S tem gradivom in pomočjo vseh nas, bomo lažje ohranili pravo resnico. Namreč prihaja tudi do tega ko nekateri posamezniki celo trdijo, da se je JLA v Gornji Radgoni le branila in ni kriva za žrtve ter razdejanja. To bi bilo lahko res le v primeru, če bi samostojna in suverena Slovenija prosila JLA za pomoč, kar pa ni. Zato JLA s svojimi operativnimi premiki in dejanji v Sloveniji s pravico označujemo kor agresorsko vojsko.“ Ob tem je Rauter spomnil tudi na sojenje visokima častnikoma JLA. „Nekaterim kvazi vojaškim teoretičnim strokovnjakom je celo uspelo prepričati druge strokovnjake na pravnem področju, da se je enota JLA v Radgoni branila in ni kriva za razdejanja in žrtve. Ta trditev bi lahko veljala le, če bi Republika Slovenija za zaščito svoje suverenosti poklicala na pomoč JLA. Nismo jih prosili za pomoč, zato tudi niso imeli kaj iskati na našem področju. Tako naj bo tudi v bodoče. Bodimo ponosni gospodarji na svoji zemlji in naj ne bo nikoli pozabljeno. Hvala še enkrat in iskrene čestitke vsem, ki ste prijeli zaslužne medalje,“ je dejal Rauter, ki je skupaj z Nikolajem Brusom, ob asistenci Milana Kuzmiča in Marjetke Čuk, prisotnim veteranom iz radgonske občine podelil spominske medalje. Poleg 118 prisotnih veteranov so medaljo posthumno izročili tudi soprogi zadnjega izmed 151 doslej preminulih članov OZ VVS Gornja Radgona, Vincenca Bratuša.

Po uradni podelitvi in Brusovih izrečenih voščil za dobro zdravje in lepo življenje v bodoče, so se veteranke in veterani družili v avli gasilskega doma PGD Gornja Radgona gasilskega društva ob pijači in prigrizkih, ki jih jih tudi tokrat pripravila ekipa članic in članov OZ VVS Gornja Radgona. Hkrati je to bila priložnost za ogled priložnostne razstave „Vojna 1991“.

Dodajamo še nekaj misli Nikolaja Brusa in Mirka Rauterja

„Danes je za vse nas poseben dan, še posebej za prejemnike Spominskih medalj ob 30 letnici.

Od 28. junija pa do 3. julija 1991 je bila izvršena agresija na našo domovino, še posebej kruta v Hrastje Moti in Radencih, še huje pa v Gornji Radgoni. Dve civilni žrtvi v Radencih in Gornji Radgoni, ter ranjenci na naši strani, so dokaz o silovitosti čezmerne uporabe smrtonosnega orožja JA v naši upravni enoti. Ostajajo spomini, ki jih obujamo z vsakoletnimi slovesnostmi in druženji med katere spada današnja. Zelo pomembno pa je, da to zgodovinsko resnico prenašamo intenzivno na mladi rod s pomočjo ravnateljev in mentorjev v Osnovnih in SŠ v vseh štirih občinah. Spominske medalje ob 30 letnici samostojne Republike Slovenije bodo prišle v prave roke, čeprav leto dni pozneje, za mnoge naše veterane žal prepozno,“ je med drugim dejal Nik Brus, ki je prisotne pozval k minuti molka v spomin na 151 članic in članov, ki so preminuli od leta 1996, do danes.

„Zahvaljujem se OZ VVS Gornja Radgona , da me je kot poveljujočega v Gornji Radgoni med osamosvojitveno vojno leta 1991 povabilo, da vam lahko spregovorim nekaj besed. Posebej prisrčno pozdravljam soborce in vse aktivne udeležence v dogodkih, ki so omogočili osamosvojitev RS. Vsi, ki smo danes zbrani na na tej slovesnosti, smo povezani z dogodki izpred več kot 30 leti. Dovolite, da se z nekaj zgodovinskimi dejstvi spomnimo na te čase. Posamezniki različno gledamo na zgodovino, velikokrat si jo tudi različno prirejamo. Za dogodke okoli osamosvojitvene vojne si moramo biti enotni in jasni. Slovenci smo se z veliko večino na referendumu odločili, da želimo svojo samostojno in suvereno državo, ki bo enakopravna vsem državam v Evropi in svetu. JLA je bila agresor in s silo je želela preprečiti pravico Slovencev do suverene države. Pripadniki enot TO in Milice ter prostovoljci smo s svojim osebnim tveganjem in junaštvom pokazali, nočemo tujih gospodarjev na svoji zemlji. Spoštovani veterani brez vas ne bi bilo samostojne Slovenije! Danes, ko mineva več kot 30 let od teh zgodovinskih trenutkov se v nas ponovno obudijo spomini in naselijo se občutki ponosa. Zahvala, da nam je uspelo naj velja vsakemu posebej in vsem skupaj. Veseli me, da so med nami tudi taki, ki so se potrudili in zbrali ter ohranili originalno zgodovinsko gradivo, dokumentacijo in fotografije ter posnetke vojnih dogodkov. Z vašo pomočjo in prizadevanji bomo lažje ohranili pravo resnico,“ je med drugim dejal Rauter, ki je v nadaljevanju še enkrat predstavi svoje osebno gledanje na pravo resnico o dogodkih izpred 31 let,

„V mislih vedno imejmo definicijo Karla von Klausewitza: »Vojna je nadaljevanje politike z nasilnimi sredstvi«. In v Wikipediji najdeni zapis: »Vojna agresija označuje bojni pohod ene države proti drugi državi na njenem teritoriju.« Hkrati je zapisano, da »je za definicijo vojne agresije treba določiti kdo je napadalec. V državi, ki je napadena se izvaja obrambna vojna:«

Enota JA je izvajala bojni pohod iz ozemlja druge države s ciljem zavzeti mejni prehod Gornja Radgona na ozemlju suverene samostojne države Republike Slovenije. Oborožene strukture Republike Slovenije so na različne načine; tudi z orožjem želele preprečiti to dejanje, s ciljem obraniti suverenost in samostojnost Republike Slovenije…“

Fotografije: Dani Mauko in Oste Bakal

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja