Skip to content

Kakšna je slovenska vojaška strategija?

Slovenska vojska na Sobri predstavila nastajanje predloga slovenske vojaške strategije; Slovenija potrebuje 10.000 pripadnikov vojske in 25.000 rezervistov

V okviru 8. sejma Sobra v Gornji Radgoni, je Slovenska vojska (SV) prvič predstavila razvoj vojaške strateške misli in nastajanje predloga slovenske vojaške strategije. Predlog so zasnovali in ga včeraj v Gornji Radgoni, predstavili poveljnik sil generalmajor Miha Škerbinc, poveljnik centra vojaških šol brigadir Peter Zakrajšek, pomočnik načelnika generalštaba brigadir David Humar, pomočnik načelnika generalštaba Uroš Krek in namestnik načelnika štaba generalštaba za podporo brigadir Anže Rode. Ob tem so poudarili, da je strategija pomembna za ohranjanje temeljnih vrednot slovenske družbe in načina življenja, vojska pa zagotovilo suverenosti in neodvisnosti ter steber odpornosti države in družbe. Vojaški del varnostnega sistema je tako povedal, kako razume globalno varnostno in geopolitično vlogo, kako vidi vojaški element moči uporabiti za dosego političnih ciljev ter opisuje načine in poti, kako priti do teh ciljev in kako bi morale izgledati obrambne sile, da bi lahko zagotavljale obrambo države.

Predlog predvideva, da vojaška obramba Slovenije temelji na slovenski vojaški tradiciji in kulturi, prednostni cilj SV je nacionalna varnost, prednostno izhodišče pa kolektivna obramba. Ta se izvaja s celovitim pristopom nacionalnovarnostnega sistema z naslonitvijo na Nato in EU ter v povezavi z drugimi instrumenti moči slovenske države. Nezavedanje in nerazumevanje varnostnih tveganj in groženj pomeni kritično tveganje za nacionalno varnost, še piše v predlogu.

Predstavniki vojske, ki so leto dni pripravljali predlog strategije, so povedali, da sta premislek in predlog strategije nastala na osnovi geopolitičnega in strateškega položaja Slovenije ter možnih groženj, pri čemer so opredeliti zamisel delovanja vojske ter utrditi njeno vojaško strateško misel.

Strategija se naslanja na slovensko vojaško tradicijo od generala Maistra do osamosvojitvene vojne, zdaj pa je storjen korak naprej, da jo sistematiziramo in ponudimo kot predlog v sprejetje v državi, pravijo v vojski. Predlog bo načelnik generalštaba, generalmajor Robert Glavaš, v kratkem poslal ministru za obrambo kot vojaški prispevek k nacionalni strategiji, pri čemer vojska pričakuje, da bodo drugi udeleženci nacionalnovarnostnega sistema sodelovali pri končnem oblikovanju vojaške strategije. Gre za to, kako v vojski vidimo, da bi politične cilje prevedli v vojaške cilje in kako bi te cilje dosegli, je poudaril poveljnik sil generalmajor Miha Škerbinc in dodal, da jih je k oblikovanju predloga vodilo več več stvari, tudi zavedanje, da se ob 30-letnici samostojnosti dobro spomniti, da smo do nje prišli tudi zaradi obrambnih sil. Svet se je od leta 2014 temeljito spremenil, globalno in v Evropi ni nič več tako, kot je bilo, zato povzemamo spremembe v geopolitičnem strateškem okolju, je dodal Škerbinc.

Za uresničevanje vojaških strateških ciljev ter skladno z zavezami Slovenije v Natu in EU mora po predlogu država nameniti najmanj dva odstotka bruto družbenega proizvoda in zagotoviti najmanj 10.000 pripadnikov mirnodobne sestave vojske in najmanj 25.000 pripadnikov rezerve, s katerimi bo lahko zagotavljala in vzdrževala kredibilne in učinkovite vojaške sile in zmogljivosti.

Razprava v Gornji Radgoni je izzvenela v vprašanju, ali bo politika predlog sprejela in kdo zagotavlja, da bo uresničen, tudi če bo formalno potrjen.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja