Matjaž Nemec spregovoril pred stotnijo članic in članov borčevske organizacije na srečanju v Apaški dolini
Podobno kot že vrsto let, ta Združenje borcev za vrednote NOB Gornja Radgona in Krajevni odbor Apače, tudi letos na Turistični kmetiji Marko v Nasovi pri Apačah pripravili tradicionalno srečanje članov ZB za vrednote NOB. Srečanje, katerega se je udeležila približno stotnija članov, simpatizerjev in gostov, so letos posvetili 85. letnici ustanovitve OF, Dnevu borca in 35 – letnici osamosvojitve Slovenije. Poleg prijetnega druženja, ob dobri hrani, hladni pijači in glasbi, so na srečanju, ki je bilo posvečeno tudi obeležitvi leta pesnika Srečka Kosovela, in domačega akademika Antona Trstenjaka, poskrbeli tudi za krajši kulturni program, v katerem je nekaj pesmic zapela odlična mlada domača pevka Pia Kralj, svoje duhovite misli pa je v pristni prleščini predstavil predsednik KO Borcev za vrednote NOB Videm, Boris Kovačič. Že pred tem sta prisotne pozdravila predsednica gostitelja, KO Apače, Aleksandra Mitrovič in predsednik ZB za vrednote NOB Gornja Radgona, Boris Edšidt.
Na srečanju, katerega sta se med drugimi udeležila podi Marjan Šiftar, podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, in Jani Prajner, predsednik Pomurskega pokrajinskega sveta ZB za vrednote NOB, je prisotne s svojim nagovorom še posebej navdušil slavnostni govornik Matjaž Nemec, Evropski poslanec (S&D/SD). Visoki gost je uvodoma pozdravil vse prisotne članice in člane vseh veteranskih in domoljubnih organizacij, ter predstavnike lokalnih skupnosti, nato pa spregovoril z umirjenim tonom in brez kakršnikoli žalitev za kogarkoli. „Leto 2026 je leto Srečka Kosovela. Minilo je stoletje od njegove smrti, vendar njegove misli ostajajo izjemno žive, med temi: »Neko gotovo, nestalno čustvo – v jasnini svetli tej; potnik, kaj se ustavljaš v tem zraku, svetlem in jasnem? Pojdi naprej!« Prav je, da se spominjamo velikih slovenskih kulturnikov. Ti ostajajo brezčasni glasniki preteklosti. Njihova dela niso le del naše kulturne dediščine, temveč tudi trajen opomin in navdih. Skupnost, ki pozna svojo zgodovino in jo zna presojati s kritično mislijo sedanjega časa, ima potencial za razvoj. Pregled ključnih zgodovinskih prelomnic slovenskega naroda namreč jasno kaže, da svojih ciljev nikoli nismo dosegali zgolj zato, ker smo si jih želeli. Za vsak dosežek smo se morali dokazovati. Nemalokrat smo se morali tudi boriti – za svoje preživetje, za svoj obstoj.“
Po Nemcu, Slovenski narod že stoletja živi Trubarjeve besede »Stati inu obstati«. Boj za slovenski jezik in narodno identiteto razkriva mozaik trpljenja, vztrajnosti in neomajne volje. „Slovenska državnost je zato mnogo več kot čas osamosvojitve. Je rezultat večstoletne trdoživosti in poguma, ki sta kljubovala najtežjim zgodovinskim preizkušnjam. Med njimi posebej izstopa obdobje nacifašizma, katerega nasilje je na slovenskih tleh začelo pustošiti že precej pred začetkom druge svetovne vojne. Sama vojna pa je dokončno porušila še zadnje pregrade pred uničujočo apokalipso in njenimi strahovitimi posledicami. Toda strah nas ni ohromil. Grožnje nas niso uklonile. Še najmanj pa je nasilje omajalo našo odločenost za upor.
Letos obeležujemo 85. obletnico ustanovitve OF. Sporočilo, ki je 27. aprila 1941 prišlo iz Vidmarjeve hiše je že tlelo v zavesti slovenskega človeka in je iz naših mest ter vasi neustavljivo prodiralo med ljudi. OF je pomenila več kot zavezo upora proti agresorju. Predstavljala je zgodovinski mejnik, ki je Slovence povezal. Predpogoj za uspeh je bil, da smo znali preseči razlike med seboj. Da smo se zmogli poenotiti okoli skupnega cilja, ne da bi ga podrejali ozkim interesom. Upor je bil izraz narodove zrelosti in neomajne vere v prihodnost. Za takšno odločitev je bil potreben izjemen pogum, pa tudi sposobnost kritične presoje in samorefleksije. Prav teh dveh vrlin danes pogosto primanjkuje. Da se več kot osemdeset let po koncu druge svetovne vojne znova odpirajo vprašanja o tem, kdo je bil na pravi strani zgodovine, ni le nerazumljivo, temveč zaskrbljujoče. Zgodovinska dejstva so jasna. Jasno je, kdo se je boril za svobodo in kdo je sodeloval z okupatorjem. Jasno je tudi, kdo danes z relativizacijo zgodovine ustvarja zmedo ter javnost prepričuje o spravi, ki brez resnice ne more obstajati,“ kot je dejal Nemec.
Zato po njegovem prepričanju resnica ostaja neizpodbitna: NOB boj je bil domoljubno dejanje, ki je skupaj z zavezniškimi silami omogočilo obstoj slovenskega naroda. „Z veseljem pozdravljam, da današnja slovesnost obeležuje tudi dan borca. Čeprav je bil ta praznik uradno ukinjen, njegov zgodovinski in vrednostni pomen ostaja živ. Morda ga danes potrebujemo celo bolj kot kadar koli prej. Boriti se proti krivicam. Boriti se proti lažem in potvarjanju zgodovine. Boriti se proti sistemom, ki ponižujejo človeka in spodkopavajo njegovo dostojanstvo. To mora ostati naša trajna zaveza. Ta zaveza ni last nobene politične stranke. Je last slovenskega naroda. Naroda, ki je s svojimi zgodovinskimi odločitvami: za upor proti nacifašizmu, za samostojno Slovenijo, za članstvo v EU ter za demokracijo in medsebojno spoštovanje politiki podelil odgovornost, da te odločitve uresničuje. Vse, kar od teh vrednot odstopa, ni izraz državotvornosti, temveč odmik od zaupanja ljudi, naši predniki in rojaki so vedno bili odporni proti dnevnopolitičnim manipulacijam.“
Slavnostni govornik v Apaški dolini je spomnil na življenje v naši skupnosti. Zadnja leta so nas zaznamovale številne krize, a prav vsaka izmed njih je razkrila nekaj dragocenega – izjemno solidarnost med ljudmi. Pokazala je, da imata skupnost in skrb za sočloveka v naši družbi posebno mesto. Enako nepogrešljivo vlogo imajo aktivna civilna družba, pa sindikati, posamezniki in institucije, ki znajo odločno stopiti v bran človekovim pravicam in že pridobljenim svoboščinam. Prav te kvalitete tvorijo jedro demokratične skupnosti, kot je dejal Nemec in nadaljeval: „Naj bom povsem jasen. Ob vsaki novi vladi se v javnosti ustvarijo velika pričakovanja. Tako je bilo tudi letos. Toda že komaj mesec dni po zaprisegi nove vlade se številna od teh pričakovanj umikajo razočaranju. Odmiki od dosedanje zunanjepolitične drže v podpori pravice narodov do lastne države, dobrikanje agresorski državi, posegi v demokratične mehanizme parlamentarne preiskave ter pritiski na sindikate nas ne morejo pustiti ravnodušnih. Pri tem ne gre za vprašanje pripadnosti tej ali oni politični opciji. Gre za vprašanje verodostojnosti Republike Slovenije. Zato naša naloga ni, da ostajamo ujeti v spominih na preteklost. Naša naloga je, da sporočilo preteklosti živimo tudi ta čas. Da z obeležji, kakršno je današnje, ohranjamo zgodovinski spomin in ga prenašamo na mlade rodove. Da negujemo vrednote NOB in osamosvojitve kot temelj naše skupne prihodnosti.
Ne smemo dovoliti, da bi se zgodovina potvarjala ali prilagajala trenutnim političnim potrebam. Le z resnico, spoštovanjem in odgovornostjo do vsega, kar so nam priborili naši rojaki, lahko gradimo boljšo prihodnost.“
Spomnil je Nemec, da se Slovenija, EU in ves svet danes soočajo s podobnimi družbenimi izzivi. Skupni imenovalec vseh je nenehen boj med svetlobo in temo. Med mirom in vojno. Med človečnostjo ter brezobzirnim zasledovanjem moči, dobička in oblasti za vsako ceno.
Odločali bomo tudi o tem, ali bomo prihodnost gradili na vrednotah, ki so nam jih v varstvo zapustili tisti, ki so se borili za svobodo, ali pa jih bomo prepustili populizmom in radikalizmom. „Ko danes stojim pred vami in vidim, s kakšno predanostjo ohranjate spomin na NOB ter njegove vrednote prenašate na mlajše rodove, nimam dvoma. Odgovor je jasen:
Hvala vam za vaše delo, za vašo predanost in za vse, kar prispevate k ohranjanju zgodovinskega spomina in demokratičnih vrednot,“ je zaključil Matjaž Nemec.
