Že dodobra izlizano frazo, da so slovenski športniki in športnice daleč največji ambasadorji naše države po svetu, niti ni potrebno vedno poudarjati, saj kot pribito drži, da športniki za promocijo Slovenije naredijo bistveno več koristi kot vsi politiki skupaj. In če to velja za državo, potem kot pribito drži, da so športniki največji promotorji lokalnih skupnosti, njihovega turizma in gospodarstva. Tema za pisanje se mi ni porodila zaradi nedavnega aktualnega dogajanja na globalnem športnem področju, kjer je bilo v ospredju svetovno nordijsko prvenstvo v našem gorskem svetu, ali Pokala Vitranc, zmagovitih nastopov kolesarjev Primoža in Tadeja, skakalca Anžeta, skakalke Eme, metalca Kristjana…, temveč sporočila, ki jih sprejemam iz različnih pomurskih občin, kjer so razglasili najboljše športnice, športnike, klube, mlade talente ipd. Tako je bilo v Ljutomeru, Murski Soboti, Beltincih, Moravskih Toplicah…, kjer so tako ali drugače nagradili in razveselili tiste, ki so lani dosegli nadpovprečne rezultate, ali pa so s svojo pridnostjo in talentom pokazali, da je pred njimi lepa športna prihodnost.
Kaj pa občina Gornja Radgona? Tudi pri nas imamo vsaj ducat posameznikov in posameznic, in kar nekaj klubov in ekip, ki bi si zaslužili priznanje in lepo besedo za dosežke v predhodnem letu. Žal pa že nekaj let ni bilo razglasitve najboljših, in temu ni bila kriva pandemija ali kaj podobnega, temveč očitno ni interesa, da bi se to zgodilo. Nikomur izmed športnikov, še manj športnih entuziastov in zanesenjakov ne želim soliti pamet, vseeno pa naj razmislijo, ali si mladi in perspektivni športniki v različnih športih, ki s svojimi odrekanji in požrtvovalnostjo dosegajo nadpovprečne rezultate, ne zaslužijo vsaj košček papirja – diplomo, na kateri piše, da smo mu vsi hvaležni. Pa ne samo tekmovalni športniki, kot so denimo: Nejc Sterniša, Tine Čuk, Magi, Filip Jakob, Jaka, Alex, Nika…, ter nešteti športniki – šolarji, tudi športni delavci-sodniki, trenerji, organizatorji, kot so: Robert Vukan, Tjaša Misja, Tilen Kocbek, Mišel Čuček,… naj mi oprostijo tisti, ki so mi samo trenutno ušli iz glave. V vsakem primeru je še mnogo imen, tako tekmovalcev kot trenerjev in drugih funkcionarjev, bodisi da so iz radgonske občine, ali pa tekmujejo za radgonske klube, od karateja, rokometa, nogometa, strelstva, trapa, šaha…, ki so zaslužijo vsaj omembo in čestitko, če že ne kaj drugega.
Nič boljše, kot v Gornji Radgoni, ni niti v Apačah, Radencih in Svetemu Juriju ob Ščavnici, kjer tudi imajo mlade ljudi, ki z rezultati na regionalnem, državnem in tudi mednarodnem nivoju, dvigujejo ne le svoj, temveč tudi rejting svoje lokalne skupnosti. Slednje sicer za šport namenjajo določena sredstva, ki jih klubi in društva nujno potrebujejo za svoje delovanje, a najbrž bi kakšen evro ostal tudi za vsakoletno razglasitev najboljših v minulem letu. Ponekod imajo športne zveze, ki delujejo za več občin, večinoma volontersko in potem razglasijo tudi skupne naj športnike… Mogoče bi kazalo razmisliti o morebitni ustanovitvi zveze na območju Upravne enote Gornja Radgona, saj imamo štiri aktualne razgledane in razumevajoče se župane, ki bi se najbrž lahko dogovorili. Urška je nekoč tudi sama bila športnica in je prejemala priznanja, Roman tudi ima rad šport, oba Andreja pa sta tudi podpornika športa, rekreacije in zdravega življenja… Samo toliko, v razmislek!
