Skip to content

Bakos.si

V Murski Soboti smo na tatamijih videli judoiste inkluzivnega juda

Včeraj, v petek,, 26. marca je v Murski Soboti v judo klubu Murska Sobota potekal odprti trening inkluzivnega juda.
 
V okviru projekta »Vključeni v življenje«, ki poteka v letošnjem olimpijskem letu, zbirajmo sredstva za podporo Judo zvezi Slovenije pri izvajanju prilagojenih športnih programov ter ozaveščajo javnost o pomenu vključevanja oseb z intelektualno ali telesno oviranostjo in s težavami v duševnem zdravju v šport in družbo. Vse to v duhu grajenja družbe sožitja, medsebojnega sprejemanja in enakih možnosti za vse. Dobrodelna prodaja otroških risb poteka na https://www.mercator.si/projekti/dobrodelna-galerija/ kjer pozivamo širšo javnost, da se pridruži tej dobrodelni akciji in skupaj pomagamo našim judoistom inkluzivnega juda doseči njihove cilje.
 
V Sloveniji trenutno deluje sedem inkluzivnih judo klubov: JK Koper, JK Jesenice, JK Sokol Ljubljana, JK Z’dežele Sankaku Celje, JK Murska Sobota, JK Železničar Maribor in JK Sankaku Ljubljana. Ti omogočajo enakovredno vključevanje oseb s posebnimi potrebami ne le v šport, ampak so ti klubi zanje pomembna in pogosto edina skupnost poleg družine. V programih inkluzivnega juda, ki se jih lahko izvaja z namenom terapije, rekreacije ali kot tekmovalni šport, je danes združenih 153 judoistov z različnimi sposobnostmi.
 
Inkluzija v širšem pomenu zagovarja ohranitev identitete posameznika ob njegovi vključitvi v družbo, hkrati pa načelo inkluzivnosti temelji na tem, da se tudi okolica kaj nauči od manjšin. Ker so šport na splošno in še posebej borilni športi nosilci filozofije medsebojnega spoštovanja, so zato primerno okolje za razvoj inkluzije. Inkluzija v športu temelji na enakih možnostih za vse športnike. To pomeni, da lahko športniki s posebnimi potrebami enakovredno drugim športnikom, ki so brez posebnih psihofizičnih ovir, izbirajo športne programe. Gre za vključevanje športnikov z raznolikimi sposobnostmi v običajne športne sredine na vseh nivojih, tako rekreativnih kot profesionalnih, v vseh starostnih obdobjih in v vseh športnih panogah.
 
Na področju juda ima inkluzivna vadba v Sloveniji že dolgoletno tradicijo. Prvi judoisti z različnimi psihofizičnimi sposobnostmi so začeli trenirati leta 1994 v Kopru in Portorožu, leta 2004 pa so v okviru JZS ustanovili Komisijo za inkluzivni judo, ki skrbi za strokovni razvoj panoge. Od leta 2017 organizirajo tudi Državno prvenstvo v inkluzivnem judu, ki se imenuje »Festival juda za vse Jožeta Škrabe«.
Sašo Kovač, judoist inkluzivnega juda
 
“V inkluzivni judo sem vključen šesto leto. Judo mi je zelo všeč. Pri judu so mi najbolj všeč treningi in tekmovanja. V času virusa sem v domu Lukavci in vsak dan treniram preko spletnega pogovora z očetom. Treniram vaje brez in z utežmi. Treniram sam in trener mi je oče preko spleta. Treniranje juda mi pomeni zdrav duh v zdravem telesu v obliki doseganja uspeha po mehki poti oz. doseganje znanja pri judu. Član judo kluba mi pomeni dobro treniranje glede na to kolikor zmorem in uspevati na tekmovanjih. Projekt »Vključeni v življenje«?  je zelo dober za nadaljevanja in ohranjanja znanja in tradicije juda.” Zdenko Kovač, oče in trener
 
“Judo kot borilna veščina mi je od nekoč pomenila veliko , ker v tej veščini nikoli ni dolgčas in prej ali slej najdeš samega sebe. Veščina kot taka v prilagojeni obliki je velik izziv za vsakega športnika , če stopi na njeno polje tako je tudi za mene . Ugotovil sem , da se moram še veliko naučiti o ljudeh z posebnimi  potrebami in potem bom še lažje prenašal našo veščino v njihova srca. Najlepše je ko uspeš ob učenju prilagojenega juda učencu privabiti na obraz vsaj malo sreče , tak občutek privabi človeku solzo na oko. Zaradi tega zelo spoštujem ljudi , ki nam trenerjem oseb z posebnimi potrebami zaupajo in nam stojijo ob strani in nudijo pomoč vsak po svojih zmožnostih .  Za konec mojega skromnega zapiska bi se zahvalil vsem v imenu vseh oseb ki se ne morejo sami za vsako najmanjšo pomoč.”
Zoran Kos, predsednik Judo kluba M. Sobota
 
“Inkluzivni judo pri nas izvajamo od leta 2015. Vključenih je devet inkluzivnih judoistov. Imamo eno skupino inkluzivnega juda in judoista Saša Kovača, ki je vključen v tekmovalno skupino vadbe.
 
Razvoj socialnih veščin za vse deležnike trenažnega procesa, ter neprecenljiv zdravstveni vidik za vadeče z določenimi omejitvami. Judo ni je več, kot le vadba je vključevanje kognitivnih komponent, ki so neprecenljive za razvoj in ohranjanje vseh sposobnosti telesa.
 
Da se je vključil Mercator pomeni novo upanje pri dojemanju in sprejemanju financiranja ranljivih skupin. Seveda pa je to tudi priznanje za preteklo delo in vzpodbuda za naprej.
 
Namensko za inkluzivno delo pri nakupu opreme in obisku tekmovanj v kolikor se bodo izvajala zaradi epidemije. Financiramo se malenkostno iz občinskega proračuna in lastnih vložkov staršev in maloštevilnih donatorjev/sponzorjev. Država?? Težje preprosto odgovoriti, saj se mora poiskati preproste in učinkovite rešitve v zakonodaji in razumevanju športne zgodbe.
 
Seveda je to financiranje, saj je delo v inkluzivnem judu povezano z drugačnimi izzivi. Izobraževanje strokovnega kadra, primerna športna dvorana s primernim dostopom, rekviziti in pripomočki, prevozi na vadbo, zdravstveni vidik obravnave vadečih (masaže, rehabilitacija,…).”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: