Začelo se je tretje leto agresije Rusije na samostojno državo Ukrajino. Za agresorsko Rusijo (v veliko primerih tudi za rusko »prijateljsko državo Belorusijo) je bilo sprejeti nešteto gospodarskih, političnih, kulturnih in seveda tudi športnih sankcij. Vsa najpomembnejša športna področja so onemogočila nastopanje ruskim športnikom, brez posebnega pojasnila se to ni zgodilo v profesionalnem tenisu.
Ruski in Beloruski igralci in igralke lahko še vedno sodelujejo v teniških turnirjih pod okriljem ATP in WTA, kljub sankcijam zaradi ruske agresije nad Ukrajino. Beremo lahko razlogih, ki so vezani na to, da teniški igralci in igralke niso odgovorni za politične odločitve svoje vlade ali vodstva države. Sankcije, ki so uvedene zaradi političnih dejanj, običajno ne vplivajo na športnike na individualni ravni, razen če obstajajo posebne določbe ali ukrepi v zvezi s športom. Športne organizacije, kot sta ATP in WTA, običajno delujejo neodvisno od politike in se osredotočajo na spodbujanje tekmovanja, fair playa in razvoj športa. Igralci so ocenjeni na podlagi njihovega talenta, uspešnosti in športnih dosežkov, ne pa tudi na podlagi političnih ali nacionalnih pripadnosti. Organizaciji zagovarjata stališča, da dokler igralci izpolnjujejo zahteve in standarde, določene s strani teniških organizacij glede udeležbe na turnirjih, nimajo nobenih omejitev, ki bi jih preprečile, da bi tekmovali. To vključuje izpolnjevanje zahtev v zvezi z igralnim reprezentiranjem, kvalifikacijskimi turnirji in drugimi pravili, ki jih določajo ATP in WTA. Vse to pomeni, da ruski igralci in igralke lahko še naprej sodelujejo v teniških tekmovanjih, ne glede na politične razmere, ki vplivajo na njihovo domačo državo. Šport ostaja prostor, kjer se cenijo talenti, trud in pošteno tekmovanje, ne glede na ozadje ali politične okoliščine posameznika. Morda ruski in beloruski športniki res ne podpirajo vojne agresije v Ukrajini, doslej pa je bilo zelo redko (če sploh) zaslediti, da bi temu nasprotovali. Prav zaradi tega nedoslednega zavzemanja stališča do okupacije Rusije v Ukrajini bi morali njihovim športnikom prepovedati nastopanje tudi na svetovnih profesionalnih teniških turnirjih.
V drugih športih, ki so organizirani na mednarodni ravni, se upoštevajo sankcije ruskim športnikom, ker imajo različna pravila in organizacije. V nekaterih športih je vpliv politike močnejši, zlasti če gre za športe, ki so tesno povezani z državnimi institucijami ali financirani s strani države. Organizacije, kot so mednarodne zveze posameznih športov, lahko sprejmejo politične odločitve, ki vplivajo na udeležbo športnikov iz držav, ki so tarča sankcij. V nekaterih primerih se sankcije lahko uporabijo za zagotavljanje varnosti in integritete tekmovanj. Če je država vpletena v resne politične konflikte ali agresijo, lahko organizacije v športu sprejmejo ukrepe za zaščito drugih udeležencev, promocijo miru in ohranjanje integritete tekmovanj. Sankcije in njihov vpliv na šport se lahko razlikujejo glede na spremembe v mednarodnih odnosih, pravilih posameznih športnih organizacij ter političnih in diplomatskih pritiskih. To pomeni, da se lahko odločitve o udeležbi ruskih športnikov spreminjajo skozi čas in v odvisnosti od konkretnih okoliščin.
V vsakem primeru so odločitve o udeležbi športnikov iz Rusije v drugih športih odvisne od kompleksnih dejavnikov, ki vključujejo politične, varnostne, organizacijske in etične vidike, ter lahko variirajo glede na specifičnosti vsakega športa in trenutnih geopolitičnih razmer.
Letos bodo potekale poletne olimpijske igre 2024 (XXXIII. olimpijada moderne dobe) v Parizu v Franciji od 26. julija do 11. avgusta 2024. Odločitev o udeležbi ruskih športnikov na Olimpijskih igrah v Parizu 2024 je odvisna od različnih dejavnikov, vključno z odnosi med Mednarodnim olimpijskim komitejem (MOK) in Rusijo ter morebitnimi sankcijami, ki so bile uvedene v času konflikta ali političnih napetosti. MOK je organizacija, ki deluje neodvisno od politike in se osredotoča na promocijo športa, fair playa in mednarodnega sodelovanja. Vendar pa se je v preteklosti MOK soočil s situacijami, kjer so bile države ali športniki izključeni tudi zaradi političnih ali dopinških razlogov. Če bi MOK sprejel odločitev, da ruski športniki ne smejo sodelovati na Olimpijskih igrah v Parizu 2024, bi ta odločitev verjetno temeljila na preiskavah o morebitnih kršitvah pravil glede dopinškega varstva (tega so v Rusiji že vajeni, saj so njihovi športniki zelo pogosto podvrženi uživanju prepovedanih poživil) ali političnih razmerah med Rusijo in drugimi državami (o tem pa ni potrebno posebej pisati, saj je vsem znano, da se je Rusija vključevala v veliko vojnih žarišč v zadnjih desetletjih). Takšna odločitev bi se lahko sprejela v skladu z notranjimi pravili MOK-a, ki določajo pogoje za udeležbo držav in športnikov na Olimpijskih igrah. Vprašanje je, če ne bodo »zatisnili oči« v primeru izvajanja agresij države športnikov, ki bi radi sodelovali na tem največjem tekmovanju. Pa si to res zaslužijo?
Potrebno bo počakati na uradno obvestilo ali odločitev MOK-a glede udeležbe ruskih športnikov na Olimpijskih igrah v Parizu 2024, saj je to občutljivo vprašanje, ki zahteva natančno presojo in upoštevanje mednarodnih pravil ter razmer v času dogodka. Skoraj verjetno pa je, da MOK ne bo zaostroval odnosov z Rusijo, kot tega ne počnejo tudi marsikatere svetovne velesile, kot so Kitajska in marsikatere afriške države, kjer ima Rusija pomemben vpliv predvsem zaradi prodaje orožja in posledično izkoriščanja njihovih naravnih bogastev. Imeli so že Olimpijske igre leta 1984, ko so ga izvedle države nekdanje Sovjetske zveze.
Odločitev o udeležbi ruskih športnikov na Olimpijskih igrah kompleksna bi morala sprejeti mednarodna športna skupnost ob upoštevanju številnih dejavnikov, vključno z etičnimi, političnimi in pravnimi vidiki.
Na koncu naj poudarim, da mora šport vsekakor najprej združevati, šele nato razdruževati. Agresorskih držav v času sodobne dobe je vse več. Ena večjih med temi je trenutno Izrael. Grozodejstva pa posredno in neposredno prebivalci občutijo tudi v Belorusiji, Severni Koreji, na Kitajskem, v Afganistanu, Iranu idr. Športniki teh držav morda res ne podpirajo politik lastnih držav, nikjer pa ni potrjeno, da bi temu javno oporekali. Si torej zaslužijo, da sodelujejo na največjih športnih prireditvah, kot so Olimpijske igre in Svetovna prvenstva? Presodite sami. (B.M.)
Daniil Medvedev sodi v vrh svetovnega tenisa – simbolična fotografija