Poslovil se je slovenski šahovski velemojster Bruno Parma (30.12.1941 – 06.02.2026)
Pred dnevi je umrl 85 letni slovenski šahovski velemojster Bruno Parma, ki velja za eno največjih in najbolj prepoznavnih imen slovenskega šaha ter sinonim vrhunskega tekmovalnega šaha v Sloveniji. Parma je zablestel že kot mladinec in leta 1961 na Nizozemskem postal mladinski svetovni prvak. To mu je uspelo kot drugemu Jugoslovanu, do danes pa je tudi edini Slovenec s tem nazivom. Že dve leti pozneje je osvojil velemojstrski naziv. V svoji bogati karieri je Parma osvojil šest kolajn na šahovskih olimpijadah, in sicer štiri srebrne (1962, 1964, 1968, 1974) in dve bronasti (1970, 1980). Za jugoslovansko reprezentanco, eno najmočnejših ekip tistega časa, je nastopil na osmih šahovskih olimpijadah in pri tem v vseh nastopih izgubil le tri partije. Na portalu bakos.si smo 27. januarja 2023 objavili prispevek s fotografijo, ki jo še hranimo. Zapis je bil sledeč: “V drugi polovici preteklega stoletja je bilo v Gornji Radgoni kar veliko zanimanja za šah. V goste so prihajali številni šahisti. Tako je bil denimo v marcu leta 1966 gost v tistem času eden boljših jugoslovanskih šahistov, Ljubljančan Bruno Parma. Ta je prav v letu 1966 nastopil v jugoslovanski šahovski ekipi na šahovski olimpijadi v Havani. Avtor prispevka prilagam fotografijo iz igranja šaha Bruna Parme proti radgonskim šahistom. Igra se je odvijala v dvorani nad prodajalno Kmetijske zadruge (ta prostor sedaj koristi Glasbena šola Gornja Radgona). Bruno Parma je istočasno igral simultanko kar na 35 deskah. Ob tem je Parma zabeležil kar 28 zmag in le sedmim Radgončanom je uspelo remizirati. Kdo je remiziral ni zabeleženo. Med igralci proti Bruno Parmi pa sem bil tu sam. Zanimivo je tudi to, da si je dvoboj v katerem je Bruno Parma igral proti vsem z belimi figurami, ogledalo veliko takratnih ljubiteljev šahovske igre.”
S prispevkom želimo oživeti na čas ko je bil šah igra, za katero se je v gornji Radgoni zanimalo kar veliko ljudi. V naslednjih letih se je sicer zanimanje še povečalo. Še posebno veliko zanimanja je bilo med takratnimi uslužbenci Carinske uprave oz. carinikov.
Bruno Parma je že kot gimnazijec uveljavil kot najboljši šahist med jugoslovanskimi mladinci. S šestnajstimi leti je zmagal na mladinskem šahovskem prvenstvu Jugoslavije in ta uspeh ponovil tudi v naslednjih dveh letih. Leta 1961 je v Haagu postal svetovni mladinski prvak, s čimer je postal takrat najmlajši mednarodni mojster na svetu. Čez dve leti je pridobil Velemojstrski naslov. V tem času je postal član jugoslovanske ekipe, ki je bila velesila in to takoj za Sovjetsko zvezo. V več kot dvajsetletni reprezentančni karieri je osvojil šest olimpijskih kolajn. Bruno Parma se je v svoji šahovski karieri meril z najmočnejšimi šahisti tistega časa. Med elitnimi igralci, Boby Fišer, Karpov, Smislov, Talj, Petrosjan, Larsen, Korčnoj… bil je skoraj nepremagljiv. Parma je veljal tudi za vrhunskega poznavalca teorije otvoritev. Svoj najboljši rezultat je dosegel na veleturnirju miru v Zagrebu leta 1965,, ko je na najmočnejšem tekmovanju tistega leta brez poraza delil četrto mesto pred številnimi sloviti velemojstri. Na tekmovanjih za svetovno prvenstvo je na conskem turnirju leta 1975 b Reykjaviku delil drugo mesto. V jugoslovanskem okviru je leta 1971 prejel Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, ki ga je podelil sam predsednik SFRJ Josip Broz Tito, v slovenskem prostoru pa je leta 1986 prejel Bloudkovo nagrado in leta 2002 Častni znak svobode Republike Slovenije… (Franci Klemenčič)
Simultanka v Gornji Radgoni
